VPRAŠANJE: Pred časom me je prijatelj opozoril, da so slike, ki sem mu jih poslal po elektronski pošti, lažne. Slika zaliva, na kateri se je pod določenim kotom prikazovala tudi mama z otrokom, naj bi bila namreč fotomontaža. Zakaj nam pošiljajo elektronska sporočila z lažno vsebino in kako lahko takšno lažno vsebino prepoznam?
ODGOVOR: Tovrstne potegavščine po internetu krožijo predvsem iz dveh razlogov. Nekateri jih širijo le za zabavo in iz nagajivosti, spet drugi iz preračunljivosti. Verjetno nas večina težko razume, zakaj bi si nekdo neko informacijo izmislil le zato, da bi se ta širila po internetu. Na tem mestu lahko potegnemo analogijo s tistimi grafiti, ki ne nosijo nekega globljega pomena. »Avtorji« so jih narisali le zato, da delajo škodo, oziroma se izživljajo. Pogosto pa gre tudi samo za šalo, ki je ušla nadzoru.
Eden prvih in verjetno najodmevnejši primer širjenja tovrstnih sporočil je poziv k bojkotu spletne strani »Bonsai kitten«. Satirična spletna stran, na kateri avtorji podrobno predstavijo način »izdelave« minimiziranih živih mačk, je svet prvič obkrožila leta 2000, najbolj zanimivo pa je, da elektronska sporočila o tej lažni spletni strani krožijo še danes. Prepričan sem, da ste tudi vi prejeli že kup podobnih sporočil, za katera morda na prvi pogled ni mogoče trditi, ali gre za potegavščino ali ne – denimo sporočilo, ki opozarja pred virusom, ki naj bi izbrisal vse podatke iz vašega računalnika in vas poziva, da o tej strašni nevarnosti čim hitreje opozorite prav vse, ki jih poznate. Na drugi strani pa je mogoče tovrstna sporočila širiti tudi iz koristoljubja. Tako lahko v sporočilu, denimo, »očrnite« enega izmed proizvodov svojih konkurentov in upate, da se bo sporočilo razširilo na čim več prejemnikov. Saj ste verjetno tudi vi zasledili odmevno elektronsko sporočilo o domnevno katastrofalnih razmerah v novozgrajenih Celovških dvorih v Ljubljani, za katerega je policija pozneje ugotovila, da nima realnih temeljev in je šlo torej za potegavščino.
Kako lahko ugotovite, ali je sporočilo, ki ste ga prejeli, resnično ali ne? Tudi tokrat se bomo po pomoč obrnili na naš priljubljen
internetni iskalnik. Obstaja namreč velika verjetnost, da je na konkretno potegavščino nekdo pred vami že naletel in jo podrobneje raziskal ter svoje ugotovitve objavil na spletu. Ob potegavščini z »Bonsai mačkami« bom tako v brskalnik vpisal katero izmed ključnih besed sporočila, torej »bonsai kitten« in poleg še besedo »hoax«, kar v angleščini pomeni prevaro. Za rezultat nam bo iskanje vrnilo več spletnih strani, ki opisujejo prevaro. Lahko se osredotočite tudi na katero izmed podrobnosti sporočila – denimo ob lažni fotografiji, ki jo omenjate v vprašanju, boste lahko prevaro iskali po imenu in priimku domnevnega
fotografa. Tovrstna lažna elektronska pisma so resnično nepotrebna, zato moramo tudi prejemniki poskrbeti, da je širjenje teh potegavščin čim bolj omejeno. Zato upam, da boste tudi vi prijatelja, ki vam je pravkar poslal neverjetno zgodbo o pristanku Marsovcev na Novi Zelandiji, pobarali, ali je to resnično. In ga po možnosti hkrati naučili, kako lahko verodostojnost zgodbe preveri tudi sam.
Vir: Domen Božeglav, Šolski razgledi, številka 3/2014, 7.2.2014
