VPRAŠANJE: Slišala sem za novo spletno igro, ki naj bi posnemala TV resničnostni šov »Na žaru« in ne razumem, kako naj bi to izgledalo in zakaj bi se to sploh kdo igral. Ali morda veste za kaj pri tem gre?
ODGOVOR: Internetna verzija igre - mogoče bi bilo bolje temu reči kar internetni resničnosti šov - »Na žaru« je zelo zanimiv pojav. Udeleženci igre se prostovoljno izpostavijo komentiranju drugih s tem, da na Instagram, Twitter, YouTube ali Reddit objavijo svojo fotografijo ali video s pripisom »Roast me« ali »Speci me na žaru«, drugi pa to komentirajo in žalijo osebo, ki je to objavila. Občasno pa kdo tudi objavi fotografijo ali posnetek nekoga drugega in ga izpostavi žaljenju.
Komentarji so lahko duhoviti in hudomušni ali pa zelo grobi in žaljivi. Kot je običajno tudi pri vseh drugih oblikah spletnega nadlegovanja, so tudi v tem primeru komentarji pogosto izredno grobi, saj gredo udeleženci pri žalitvah bistveno dlje, kot bi šli, če bi bili v fizičnem stiku z žrtvijo. Udeleženci igre so predvsem najstniki, ki igro uporabljajo kot neke vrste novodobno iniciacijo oziroma preizkus poguma. Iniciacije v raznih oblikah seveda niso nič novega - od tradicionalnih preizkusov poguma ob prehodu v odraslost, do raznih sodobnih obredov ob sprejemu v skupnost, kot so, denimo, razna brucovanja. Tudi ti dogodki občasno uidejo izpod nadzora in gredo predaleč, kar vodi k temu, da so tisti, ki so izpostavljeni raznim neprijetnim preizkušnjam in posmehu, hudo prizadeti. Dobra plat tega pa je, da tak dogodek s časom potone v pozabo. Videli so ga tudi le člani skupnosti, torej ostaja v nekem bolj ali manj zaprtem krogu.
Na tem mestu pa se pokaže ključna razlika med spletom, ki poskrbi, da skrbno izgrajeno digitalno podobo mladostnika vidimo bolj ali manj vsi, in med našo fizično realnostjo, kjer se mladostnik giblje v bolj zaprtem krogu. Načelno je sicer mogoče, da lahko tudi na spletu uveljavimo »pravico do pozabe«, a to se seveda izkaže kot nekaj, kar je izredno težko ali celo nemogoče uveljaviti. To za mladostnika pomeni, da bo vse, kar so o njem grdega napisali, tudi v bodoče ostalo na spletu.
Nujno se nam torej postavi vprašanje - zakaj pravzaprav mladi to pravzaprav počnejo, saj je to očitno zelo tvegano početje. V odraščanju vsi potrebujemo izzive, ki nam pomagajo ugotoviti kaj zmoremo, koliko si upamo in kje je tista meja, do katere lahko gremo. Velik del današnjih mladih pa živi v zelo (celo preveč) zaščitniškem okolju. Posledično v fizični realnosti težko izživijo svojo potrebo po preizkušanju meja, splet pa jim na drugi strani ponuja paleto možnosti, v katere starši običajno nimajo vpogleda. S tem da se jim tako rekoč na pladnju ponuja možnost kako poiskati izzive, ki jih potrebujejo pri svojem odraščanju.
Spletna igra »Na žaru« je že kar dolgo poznana v ZDA in Veliki Britaniji, v ostalih evropskih državah pa ne opažamo, da bi se »prijela«. Žal pa to ne pomeni, da naši najstniki ostajajo brez orodja za spletno trpinčenje vrstnikov. Tudi pri nas, tako kot v vsem zahodnem svetu, je vrstniško nadlegovanje tisti pojav, ki ga mladi izpostavljajo kot največji problem svetovnega spleta.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 18/2017, 17.11.2017
