EU Kids Online 2020: Evropski otroci na splet povezani “kadarkoli” in “kjerkoli”

Večina otrok v 19 državah, kjer je potekalo zbiranje podatkov, poroča, da pametni telefon uporabljajo “dnevno” ali “skoraj ves čas”. Ta podatek kaže na znaten porast deleža otrok, ki uporablja pametne telefone, kot tudi na povečano uporabo interneta med otroki v primerjavi z EU Kids Online študijo iz leta 2010. Čas, ki ga otroci vsakodnevno preživijo na spletu, se je podvojil v številnih državah, kljub temu pa mnogi še vedno ne prejmejo ustreznih usmeritev za varno rabo interneta, pa naj bo to s strani staršev, učiteljev ali prijateljev. V primerih, ko otroci doživijo negativne izkušnje na spletu, se večina po pomoč obrne k staršem ali prijateljem, redkeje pa učiteljem, ali strokovnim službam in organizacijam, ki so temu namenjene.

Poročilo »EU Kids Online 2020: Rezultati anket v 19 državah«, objavljeno na dan varne rabe interneta 2020, kaže tudi, da se čas, ki ga otroci dnevno preživijo na spletu, razteza med dvema urama (v Švici) ter tremi urami in pol (na Norveškem). Novo poročilo prikazuje širšo sliko o tveganjih in priložnostih na spletu, s katerimi se srečujejo otroci po vsej Evropi. Med leti 2017 in 2019 so EU Kids Online raziskovalne skupine, ki so uspele pridobiti nacionalna financiranja za raziskavo, izvedle nacionalne ankete v 19 od 33 vključenih držav. Skupno je bilo anketiranih 25.101 otrok, starih med 9 in 16 let.

Nekatera tveganja lahko dojamemo kot negativna in tudi kot pozitivna

V raziskavi so preučevali spletno ustrahovanje, spremljanje škodljivih vsebin na spletu, zlorabo osebnih podatkov, prekomerno rabo interneta, seksting in srečevanje s tujci. Podobno, kot je bilo ugotovljeno že v domači raziskavi Mladi na netu (2010), raziskovalci ponovno ugotavljajo, da spletnih tveganj ne moremo označiti enoznačno kot negativna ali pozitivna. Aktivnost na spletu ima lahko pozitivne posledice za enega otroka in negativne posledice za drugega. Eden takšnih primerov je na primer srečevanje s tujci z interneta. Med 5 % (v Franciji) in 25 % (v Srbiji) otrok se je po podatkih nove raziskave že srečalo z nekom, ki so ga poznali le prek spleta. Za večino otrok je bilo takšno srečanje pozitivno in vznemirljivo. Med 52 % (na Slovaškem) in 86 % (v Romuniji) otrok, ki so se srečali z nekom, ki so ga spoznali na internetu, je dejalo, da so bili po srečanju veseli. Vendar pa takšna izkušnja pri majhnem odstotku otrok povzroči stisko in potencialno škodo. V večini držav, vključenih v raziskavo, je bilo manj kot 5 % otrok, ki so se srečali s tujcem s spleta, zmerno ali zelo razburjenih.

Pomanjkanje pomoči s strani učiteljev in strokovnjakov

Med 7 % (Slovaška) in 45 % (Malta) otrok poroča, da jih je v zadnjem letu na spletu nekaj vznemirilo ali zmotilo. Od teh jih večina poroča, da se je to zgodilo le občasno, le nekajkrat na leto. Na vprašanje, kako so se soočili z negativno izkušnjo, so najpogosteje odgovorili, da so zanjo povedali staršem, prijateljem, ali pa obojim. Redko pa so otroci poročali, da so o tem govorili z učiteljem ali svetovalnim delavcem. Še vedno obstaja velik delež otrok, ki poročajo, da nasveta o varni rabi interneta niso prejeli nikoli ali zelo redko, pa naj bo to s strani staršev, prijateljev ali pa učiteljev.

Rezultati za Slovenijo

V Sloveniji celotna raziskava ni bila izvedena, ker niso pridobili ustreznega financiranja. Je pa bila leta 2017 izvedena pilotna študija, ki je vključevala 241 otrok med 9 in 15 leti. Rezultati so zelo podobni. Srečanja v živo z neznancem se je udeležilo 22 % otrok v pilotni študiji, od tega jih je bilo 7 % malo prestrašenih. Takšnih otrok, ki jih je v zadnjem letu na spletu nekaj vznemirilo ali zmotilo, je bilo slaba četrtina. Otroci so poročali, da so o neprijetni izkušnji najpogosteje govorili s starši, le malo pa se jih po pomoč obrne k učiteljem ali svetovalnim delavcem. Žrtev spletnega ustrahovanja vsaj enkrat mesečno je bilo med otroki v pilotni študiji bistveno več, kot kažejo rezultati pričujočega poročila za ostale evropske države. Prav tako je bilo v našem primeru več otrok, ki so že videli podobe s spolno vsebino (56 % vseh anketiranih) ter takih, ki so bili izpostavljeni škodljivim vsebinam na spletu. Vendar pa bi bilo za kakršnokoli posploševanje teh rezultatov na vse slovenske otroke in dosledno primerjavo z rezultati ostalih evropskih držav, potrebno izvesti obsežno raziskavo na ustrezen način.

V Sloveniji je izvajanje raziskave koordiniral Center za metodologijo in informatiko, Fakulteta za družbene vede.

• Poročilo raziskave >>

Nekaj ključnih rezultatov

V poročilu so zajeti rezultati ankete med otroki, starimi od 9 do 16 let iz 19 evropskih držav. Podatki so bili zbrani med leti 2017 in 2019, na anketo je odgovorilo vse skupaj 25.101 otrok.

Dostop

Način in pogostost otrokovega dostopa do interneta oblikujeta njegove izkušnje v digitalnem svetu. Za večino otrok po Evropi predstavljajo pametni telefoni najbolj priljubljen način dostopa do spleta. To pogosto pomeni, da so na splet povezani “kadar koli” in “kjer koli”, večina otrok pa poroča, da pametne telefone uporablja dnevno ali skoraj ves čas.

• Podatki kažejo na znaten porast deleža otrok, ki uporablja pametne telefone, kot tudi na povečano uporabo internet med otroki v primerjavi z EU Kids Online študijo iz leta 2010. Čas, ki ga otroci vsakodnevno preživijo na spletu, se je podvojil v številnih državah, na primer od ure do ure in pol v Španiji ter od dveh do treh ur in pol na Norveškem.
• Mladi, stari med 15 in 16 let, pogosteje uporabljajo pametne telefone v primerjavi z mlajšimi otroki in na spletu preživijo približno dvakrat več časa kot otroci, stari med 9 in 11 let.
• V nekaterih državah deklice nekoliko verjetneje kot dečki, vsak dan dostopajo do internet prek pametnih telefonov. V vseh kazalnikih dostopa je sicer malo razlik med spoloma, razen da fantje na splošno na spletu preživijo malo več časa, kot deklice.
• Glede na to, da se naprave za dostop do interneta nenehno spreminjajo, v večini držav manj kot polovica otrok med 9 in 16 leti do interneta dostopa prek namiznega ali prenosnega računalnika. Po drugi strani pa se med 3 % in 13 % otrok poveže na splet prek nosljivih naprav, med 1 % in 18 % pa prek povezane igrače.

Prakse in veščine

• Spletne izkušnje otrok so se v zadnjem desetletju korenito spremenile. YouTube je postajal vse bolj priljubljen, nacionalna spletna družabna omrežja so predala prostor Instagramu in podobnim popularnim aplikacijam.
• Gledanje videoposnetkov, poslušanje glasbe, komuniciranje s prijatelji in družino, uporaba spletnih družabnih omrežij in igranje spletnih iger so na vrhu seznama dejavnosti, ki jih otroci vsakodnevno počno. Razlike med posameznimi državami so sicer precejšnje. Na primer, vsakodnevno ogledovanje videoposnetkov se giblje med 43 % vseh otrok starih med 9 do 16 let na Slovaškem in 82 % v Litvi. 
• Danes, ko v večini držav več kot polovica otrok vsaj tedensko uporablja družabna omrežja, je morda bolj pomembno poudariti, da tega ne počnejo vsi otroci: polovica španskih otrok in več kot 40 % otrok v Franciji, Nemčiji in na Malti nikoli ali skoraj nikoli ne obiščejo družabnih omrežij.
• Kljub prevladujočemu prepričanju, da so deklice še posebej naklonjene druženju na spletu, je raziskava pokazala, da so v večini držav glede obiska spletnih družabnih omrežij le majhne razlike med spoloma ali pa jih sploh ni (kar je veljalo tudi za anketo EU Kids Online v letu 2010). Po drugi strani je igranje iger še vedno spolno določeno - v večini držav približno dvakrat več dečkov kot deklic dnevno igra igre na spletu.
• Starostne razlike, ki so veliko večje, deloma odražajo starostne omejitve, ki jih postavlja večina spletnih družabnih omrežij, kot tudi večje zanimanje za spletno druženje starejših otrok v primerjavi z mlajšimi. Kljub starostnim omejitvam pa veliko število otrok med 9 do 11 let poroča o obisku družabnih omrežij vsak dan, od 11 % v Nemčiji do 45 % v Srbiji.
• Starejše otroke smo v anketi vprašali tudi o kompetencah glede več vrst digitalnih veščin. Večina otrok, starih od 12 do 16 let, je visoko ocenila operativne in socialne veščine. Znanje informacijske navigacije je bilo po državah neenakomerno, zlasti v Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in Švici. Prav tako so bile neenakomerne ustvarjalne spretnosti - na splošno je manj kot polovica otrok dejala, da lahko, na primer, urejajo ali spreminjajo osnovne spletne vsebine.

Tveganja in priložnosti

• Otroke med 9 in 16 let smo vprašali, ali se je v preteklem letu na spletu zgodilo kar koli, kar bi te na neki način zmotilo ali vznemirilo (npr., da si se počutili/a razburjeno, nelagodno, prestrašeno ali pa da si videl/a nekaj, česar ne bi smel/a videti)? Delež otrok, ki so odgovorili pritrdilno, se je med državami razlikoval in se gibal med 7 % (Slovaška) in 45 % (Malta).
• V večini držav je delež otrok, ki so pritrdili, da jih je na spletu nekaj zmotilo ali vznemirilo, manjši od deleža tistih otrok v teh državah, ki so poročali o pogostejših tveganjih, na primer o neprimernih seksualnih vsebinah ali o srečevanju s tujci na internetu. To kaže na dejstvo, da vsa tveganja ne vodijo do povzročitve škode, glede katere otroci poiščejo pomoč.
• Delež otrok, ki poročajo o negativnih izkušnjah na spletu, narašča s starostjo, glede spola pa v večini držav razlik ni ali so redke.  
• Med otroki, ki so povedali, da so imeli negativno izkušnjo na spletu, večina pravi, da se je to zgodilo le nekajkrat, ne pa pogosto.
• Zelo malo otrok je poročalo, da o svojih negativnih izkušnjah na spletu niso povedali nikomur. Najpogosteje so takšne izkušnje zaupali staršu, prijatelju ali obema. Redkeje so o tem govorili z učiteljem ali svetovalnim delavcem. Poleg pogovora o negativni izkušnji na spletu so otroci preizkusili tudi ostale načine - zaprli so okno ali aplikacijo, blokirali motečo osebo, nekateri so ignorirali težavo ali se celo počutili krivi, da se je jim to zgodilo. Med 3 % (Italija) in 35 % (Poljska) otrok je o težavi poročalo prek spleta.
• Večina otrok je povedala, da običajno vedo, kako se odzvati in ravnati v primeru, ko jim vedenje drugih na spletu ni všeč.

Otroke smo vprašali o različnih vrstah spletnih aktivnosti in izkušenj, ki bi lahko določenim otrokom škodovale. Pri nekaterih dejavnostih in izkušnjah je možnost škode večja, pri drugih pa prevladajo prednosti in koristi.

• V večini držav je bilo manj kot 10 % otrok žrtev spletnega ustrahovanja, ki se je dogajalo mesečno, medtem ko je manj kot 5 % otrok poročalo, da so izvajali spletno nasilje nad drugimi. Bistvenih razlik med spoloma ni bilo. Od tistih, ki so bili žrtev takšnega vedenja na spletu, jih je petina poročala o škodi, petina pa o intenzivni škodi.
• V raziskavi so bili le starejši otroci vprašani, ali so bili že izpostavljeni škodljivim vsebinam na spletu. Večina otrok, starih od 12 do 16 let, v večini držav v zadnjem letu na spletu ni videla načinov, kako fizično škodovati ali se poškodovati. Večina tudi v zadnjem letu ni videla načinov, kako hujšati (na primer bulimija, anoreksija). Glede na spol več deklet kot dečkov poroča o taki vsebini. Vendar je v večini držav najpogostejša od potencialno škodljivih vsebin, o katerih smo povprašali, izpostavljenost sovražnim sporočilom - od 4 % (Nemčija) do 48 % (Poljska) - brez razlik med spoloma.
• Najpogostejša izkušnja anketiranih otrok, povezana z zlorabo podatkov, je ta, da so dobili virus ali pa vohunsko programsko opremo. Tudi več fantov kot deklet je poročalo, da porabijo preveč denarja za aplikacije ali igre; na splošno se zloraba osebnih podatkov povečuje s starostjo.
• Otroke smo vprašali tudi o prekomerni uporabi interneta in izmerili pet meril, s katerimi merimo to težavo. Le nekaj otrok je poročalo, da zaradi pretirane dnevne ali tedenske uporabe interneta trpijo pomanjkanje hrane ali spanja. Nekoliko več otrok - od 4 % (Slovaška) do 19 % (Malta) - pa je dnevno ali tedensko manj časa preživelo z družino, prijatelji ali delalo šolske naloge zaradi časa, preživetega na spletu. Vendar večina otrok v vključenih državah ne izkusi nobenega od meril prekomerne uporabe interneta. Vseh pet meril prekomerne uporabe interneta ima od 0 % do 2,1 % otrok (opuščanje rednega prehranjevanja in spanja, zapletanje v konflikte, padec učnega uspeha, neuspešen poskus zmanjšanja časa, prebitega na internetu, težave zaradi količine časa, preživetega na internetu).
• Izmenjava sporočil s spolno vsebino (seksting) otroci lahko dojemajo kot priložnost ali tveganje. Med 12 in 16-letniki se odstotek, ki je v zadnjem letu prejel takšno sporočilo, giba med 8 % (Italija) in 39 % (Flandrija) - več je bilo starejših kot mlajših, razlike med spoloma pa so majhne. Pošiljanje takšnih sporočil se giblje med 1 % (Francija) in 18 % (Nemčija). Takšna sporočila so lahko zaželena ali nezaželena, prejema pa jih več deklic in tistih otrok, ki so starejši.
• Odstotek otrok, starih od 9 do 16 let, ki so v zadnjem letu videli kakršnekoli spolne podobe na spletu, se giblje med 21 % (Francija) in 50 % (Srbija). Tovrstnih slik in podob je videlo več fantov in starejših otrok. Podatki tudi kažejo, da so otroci takšnim vsebinam pogosteje izpostavljeni na spletu kot v tradicionalnih medijih (televizija, filmi, revije). Največ otrok je dejalo, da videnje takšnih slik nanje ne vpliva niti negativno niti pozitivno. Delež otrok, ki so bili ob slikah veseli in pa delež tistih, ki so bili precej ali zelo razburjeni, se bistveno ne razlikuje. Med tistimi, ki so jih takšne podobe razburile, je več deklic. Izpostavljenost spolnim slikam ali podobam za otroke torej predstavlja tako tveganje kot priložnost.
• Od 25 % do 50 % otrok se je prek spleta že pogovarjalo z nekom, s katerim se niso še srečali v živo. Nekoliko manj, vsak šesti, se je potem s takšno osebo tudi srečal v živo. Po spletu se z neznanci pogovarja nekoliko več fantov in starejših otrok kot deklic in mlajših. Pri srečanjih v živo pa po starosti in spolu razlik skoraj ni. Večina tistih otrok, ki so se v živo srečali z neznanci s spleta, so dejali, da so bili po srečanju veseli, kar kaže na to, da je tudi takšno dejanje lahko za otroke neke vrste priložnost in ne le tveganje oziroma nevarnost.   
• Večina otrok je poročala, da vsaj včasih laže izrazijo svoj pravi jaz na spletu kot pa v živo. V nekaterih državah so to pogosteje fantje kot dekleta. V približno polovici držav je večina otrok tudi poročala, da se vsaj občasno zgodi, da se na spletu pogovarjajo o drugačnih stvareh, kot pa v živo. Kljub temu pa večina otrok v vključenih državah poroča, da se na spletu nikoli ne pogovarjajo o osebnih stvareh, o katerih se ne bi pogovarjali tudi v živo.

Družbeni kontekst

• Večina otrok pravi, da njihovi starši vsaj občasno aktivno posredujejo pri uporabi spleta (se z njimi pogovarjajo, jih spodbujajo, jim pomagajo, predstavijo in predlagajo načine varne rabe). Predhodne raziskave kažejo, da so bile takšne aktivnosti staršev povezane z višjimi stopnjami digitalnih veščin in več spletnimi priložnostmi. Vendar pa se starši bolj osredotočajo na spodbujanje varne uporabe interneta kot na spodbujanje otrok k raziskovanju priložnosti, ki jih internet ponuja.
• Ko otroke na spletu nekaj zmoti, ustrahuje ali razburi, se v največji meri po pomoč obrnejo k staršem. Več kot polovica anketiranih otrok pravi, da jim starši vsaj občasno pomagajo. K prijateljem se po pomoč obrne manjše število otrok. Najmanj otrok pa poroča, da se po pomoč obrne k učiteljem in svetovalnim delavcem.
• Ugotovitve kažejo, da v večini držav štirje od petih otrok nasvet o varni rabi interneta dobijo od staršev, prijateljev ali učiteljev. Pri tem se v večini držav deklice in mlajši otroci pogosteje s starši pogovarjajo o svojih spletnih aktivnostih, kot dečki in starejši otroci.
• V raziskavi smo vprašali o treh tehnoloških možnostih, ki jih starši lahko uporabljajo pri starševskem posredovanju: programska oprema, za starševski nadzor, ki bi blokirala ali filtrirala vsebino v internetu; spremljanje aplikaciji ali spletnih aktivnosti, s katerimi se otrok ukvarja; uporaba tehnologije za sledenje otrokovi lokaciji (na primer GPS). V večini držav je le malo otrok poročalo, da njihovi starši uporabljajo katerega koli od teh tehnoloških nadzorov.
• Rezultati kažejo, da starši pogosto ne uporabljajo omejevalnega posredovanja - le redkim otrokom ni dovoljeno uporabljati spletnih kamer, nalagati vsebine ali obiskovati družabna omrežja. V večini držav ni razlik med spoloma glede omejitev uporabe spletnih družabnih omrežij. Vendar pa mlajši otroci pogosteje, kot starejši ne smejo uporabljati spletnih družabnih omrežjih.
• V večini držav je do tretjina otrok povedala, da so njihovi starši o njih objavili nekaj, ne da bi jih prej vprašali za dovoljenje. Med 3 % (Litva) in 29 % (Romunija) otrok je od staršev zahtevalo, naj s spleta odstranijo stvari, ki so jih objavili.
• Zanimiv je tudi podatek, da se fantje in deklice ne razlikujejo po tem, kako varno se počutijo na spletu. Skrb vzbujajoče pa je, da med 3 % (Norveška) in 44 % (Španija) otrok nikoli ne najde na spletu ljudi, ki bi bili prijazni in bi jim bili v pomoč.
• Kar zadeva „obratno posredovanje“, je raziskava pokazala, da v večini držav le malo otrok, v nekaterih državah pa večina, pomaga staršem, če se jim na spletu zdi kaj težkega (med 12 % v Nemčiji in 69 % v Srbiji). To lahko kaže na nenehno generacijsko vrzel, kjer starši zaostajajo za otroki s svojimi digitalnimi spretnostmi. Spodbuden pa je podatek, da se starši ne bojijo za nasvet vprašati otroka, družine pa se skupaj srečujejo z izzivi digitalnega okolja.