Skupno raziskovalno središče pri Evropski komisiji je v 11 evropskih državah izvedlo primerjalno raziskavo o digitalnih praksah, varnosti in dobrem počutju med otroki in njihovimi starši v času spomladanskega zaprtja zaradi epidemije korona virusa (KiDiCoTi). V študiji je sodelovala dr. Bojana Lobe iz Centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
V študijo so bile poleg Slovenije vključene še Avstrija, Francija, Irska, Italija, Nemčija, Norveška, Portugalska, Romunija, Španija in Švica. Podatki so se zbrali med junijem in avgustom 2020 s spletnimi paneli (kar pomeni, da vzorec ni reprezentativen). Anketo je izpolnilo 6.195 otrok, starih med 10 in 18 let in 6.195 njihovih staršev.
Delne izsledke raziskave predstavljamo spodaj:
Čas za zasloni (računalniki, tablice, pametni telefoni) in prekomerna raba digitalnih tehnologij v času spomladanskega zaprtja
-
Vprašani slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem v povprečju za zasloni preživeli 6,69 ur na dan, od tega je bilo šolskega dela za 3,85 ure. Za ilustracijo, evropsko povprečje v letu 2018 je bilo po podatkih EU Kids Online raziskave 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj.
-
Na mednarodni ravni je vsakega drugega starša skrbela prekomerna raba digitalnih tehnologij v tem času. V Sloveniji je 43% vprašanih staršev dejalo, da jih prekomerna raba digitalnih tehnologij skrbi bolj kot v času pred COVID-19 zaprtjem.
-
Slaba vprašanih polovica otrok (48%) je poročala o tem, da so bili v času zaprtja držav bolj zaskrbljeni zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji, in sicer 54%.
-
Obenem je slaba polovica vseh vprašanih otrok poročala, da so imeli težave zaradi prekomerne rabe (na primer, da so izpuščali obroke ali spanec). Slovenija je sicer med vsemi 11 vključenimi državami primer, kjer je najmanjši odstotek vprašanih otrok (17%) poročal, da se jim je v času zaprtja držav prekomerna raba interneta povzročala težave bolj pogosto kot prej.
-
Nekateri otroci so v tem obdobju tudi aktivno poskušali spremeniti vzorce uporabe. Skoraj tretjina vprašanih otrok je poročala, da se je v tem času pogosteje dogajalo, da so bili neuspešni pri zmanjševanju časa uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek usklajen z evropskim povprečjem, torej 33%.
Spletna tveganja in spomladansko zaprtje držav
V Sloveniji se 60 % vprašanih otrok na spletu počuti varno (za primerjavo v šoli se počuti varno kar 80 % vprašanih slovenskih otrok, kar je največ od vseh držav, doma pa celo 96 % vprašanih, prav tako največ med državami). Dva od petih otrok v povprečju vseh držav sta izrazila zaskrbljenost glede varnosti na internetu. Največ vprašanih otrok je izpostavilo, da so v prvem zaprtju držav zaznali povečanje pojava lažnih novic/ dezinformacij, sledi porast sovražnega govora in uporabniško kreiranih škodljivih vsebin.
V nadaljevanju poglejmo, kako so otroci in mladi doživljali spletna tveganja v času COVID-19 zaprtja:
Lažne novice/ informacije
V povprečju so tri četrtine vprašanih otrok poročale, da so se že srečali z informacijami/ novicami, za katere ocenjujejo, da so lažne, v času zaprtja pa je povečanje zaznalo 37% anketiranih otrok in mladostnikov. V Sloveniji je slaba tretjina vprašanih otrok (30%) ocenila, da so v času zaprtja bolj pogosto kot prej naleteli na lažne novice. Petina vprašanih otrok (21%) je ocenila, da na to niso nikoli naleteli.
Doživljanje neprijetnih situacij / vznemirjanje zaradi neprijetnih izkušenj
Vznemirjanje zaradi neprijetnih izkušenj oziroma doživljanje neprijetnih situacij na internetu lahko vključuje široko paleto stanj, od frustracij zaradi tehničnih napak do resnih groženj, kot je spolno nadlegovanje.
Skoraj polovica vprašanih otrok je poročala, da jih na spletu ni nikoli nič vznemirilo ali zmotilo, ena četrtina pa je poročala o porastu motečih/vznemirjajočih spletnih izkušenj med zaprtjem. V Sloveniji je najmanj od vseh držav – le 14 % anketiranih otrok poročalo, da so imeli več neprijetnih izkušenj na internetu med zaprtjem države kot prej.
Spletno ustrahovanje
Polovici anketiranih otrok se je že kdaj v življenju pripetilo, da so bili v nekem trenutku na spletu ustrahovani, druga polovica (51%) pa še nikoli ni imela izkušenj z različnimi oblikami spletnega ustrahovanja. Na nacionalni ravni je delež že kdaj ustrahovanih otrok najvišji v Italiji (59%), Irski (59%), Nemčiji (58%) in Romuniji (57%), najnižji pa v Sloveniji (32%).
Med tistimi, ki so že bili kdaj žrtve spletnega ustrahovanja, je skoraj polovica (44%) poročala o povečanju pojava med spomladanskim zaprtjem zaradi COVID-19. Na nacionalni ravni je ta delež najnižji v Sloveniji (24%), najvišji v Nemčiji (51%), Italiji (50%), Španiji (50%) in na Irskem (48%). Po drugi strani pa je več kot petina otrok (22%) mednarodnega vzorca menila, da se je spletno ustrahovanje v obdobju spomladanskega zapiranja pojavljalo manj kot v preteklosti. Največji padec na nacionalni ravni se kaže v Sloveniji (38%), kar je precej nad sledilcem Romunijo (29%). Povzamemo lahko, da je v času zaprtja 24% vprašanih slovenskih otrok in mladostnikov doživelo več spletnega ustrahovanja kot običajno, 38% pa manj kot običajno.
Sovražni govor
V vseh državah se odstotek vprašanih otrok, ki so bili kdaj med zaprtjem držav izpostavljeni sovražnemu govoru, giblje med polovico, 52% v Avstriji, in več kot dvema tretjinama v Romuniji (71%); izjeme so francoski otroci, ki so to izkušnjo poročali v 45%. V Sloveniji je sporočila sovražnega govora (namenjena skupinam ali posameznikom na podlagi verskih, rasnih, spolnih ali narodnostnih razlik) opazilo že 62% otrok. Četrtina vprašanih slovenskih otrok poroča, da so tovrstna sporočila v času zaprtja opazili v večji meri kot prej.
Uporabniško kreirane škodljive vsebine
Vsebine (npr. neprimerna vsebina, nasilje, droge, samopoškodbe), ki jih uporabniki ustvarijo za druge uporabnike, običajno prek družabnih omrežij, od prvega merjenja v EU Kids v letu 2010 nenehno naraščajo (takrat je četrtina otrok poročala o izkušnjah). Rezultati pričujoče raziskave kažejo, da se je po državah odstotek vsaj podvojil. V Sloveniji je o izkušnji s tovrstnim tveganjem poročalo 57% otrok, 15% otrok pa je zaznalo povečanje v času zaprtja.
Tveganja, povezana s spletno varnostjo in osebnimi podatki
Uporaba digitalnih tehnologij neizogibno pusti vse vrste digitalnih sledi, pasivno (dejavnost brskanja po spletu uporabnika) ali aktivno (informacije, ki jih uporabniki namerno delijo), kar predstavlja tveganja za zlorabo osebnih podatkov. Več kot dve tretjini mladih poroča, da še nikoli niso doživeli, da bi nekdo uporabil njihove osebne podatke na način, ki jim ni bil všeč, z izjemo Nemčije, kjer je ta delež manjši (57%). Najvišji odstotek otrok, ki nikoli niso bili žrtve zlorabe osebnih podatkov, je v Sloveniji (88%) in na Norveškem (84%).
Zelo podobno situacijo smo zaznali, ko so otroci in mladi poročali o zlorabi osebnega gesla in o sovražni ali škodljivi uporabi njihovih osebnih podatkov (na primer fotografij). Tretjina otrok po državah je poročala, da so že kdaj doživeli te negativne izkušnje. Približno desetina (13%) vseh otrok je poročala, da se je med zaprtjem to zgodilo v večji meri kot prej. V Sloveniji je odstotek otrok, ki imajo izkušnjo s tovrstnimi zlorabami med 9-13%, dvem do trem odstotkom otrok in mladih pa se je v času zaprtja to zgodilo v večji meri.
Skoraj dve tretjini mladostnikov iz različnih držav je poročalo, da na svojih napravah še niso prejeli virusa ali vohunske programske opreme, tretjina pa poroča o tej izkušnji. Več kot desetina (14%) otrok je opazila povečanje tovrstnih obstruktivnih izkušenj med zaprtjem. V Sloveniji je o izkušnji z virusom ali vohunskim programom poročala petina otrok, trije odstotki pa so zaznali povečanje v času zaprtja.
Starševsko posredovanje
Velika večina staršev se z mladimi pogovarja o tem, kaj počnejo z digitalnimi tehnologijami, predlaga načine za varno uporabo interneta (90 % ali več za vse države, razen Norveške, kjer je 86 % staršev poročalo, da se z otrokom pogovarjajo o njihovi uporabi digitalnih tehnologij). Večina jih tudi (vsaj 85 %) omejuje ali prepoveduje dostop do določenih vrst vsebin (npr. nasilne, krvave ali spolne vsebine). Veliko staršev je tudi naklonjenih uporabi tehničnih rešitev (na primer blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok), in sicer med dvema tretjinama v Sloveniji, na Norveškem in v Avstriji do devet od desetih staršev na Irskem in v Španiji.
Na splošno je skoraj polovica staršev (44 %) poročala, da so se med spomladanskim zaprtjem držav nekoliko povečale aktivne oblike starševskega posredovanja.
| Priponka | Velikost |
|---|---|
 Poročilo raziskave | 4.45 MB |
