V okviru projekta TRACeD, v katerem kot slovenski partner sodeluje Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, je bila z namenom vzpostavitve jasne, z dokazi podprte podlage o potrebah po usposabljanju ciljnih skupin v Sloveniji, Grčiji, na Cipru in v Italiji, oblikovana in izvedena raziskava, ki je vključevala 80 intervjujev z deklicami, učenkami in mladostnicami (od tega 20 v Sloveniji) ter 36 fokusnih skupin s starši, učitelji in strokovnjaki (od tega 9 v Sloveniji).
Glavna ugotovitev te raziskave, ki je bila izvedena med junijem in avgustom 2022, je nesporna potreba po usposabljanju vseh ciljnih skupin, zlasti staršev, učiteljev in otrok o problematiki spletnega nasilja zaradi spola.
Glavne ugotovitve:
- OTROCI: Analiza kvalitativnih podatkov je pokazala, da se otroci v šolah ne usposabljajo o spletnem nasilju in o načinih samozaščite na spletu. Številne udeleženke raziskave se bojijo posledic, ki bi sledile, če bi informacije o incidentih, povezanih s spletnim nasiljem (spolne narave), delile s starši, prijatelji ali organi pregona. Otroci izražajo tudi razočaranje, ker ne vedo, kako pomagati žrtvam spletnega nasilja.
- STARŠI poudarjajo, da je zaščita mladoletnikov pred spletnim nasiljem izziv, saj so njihovi otroci pogosto bolj vešči (v primerjavi z njimi) pri uporabi tehnologije. Čeprav se starši zavedajo, da je treba nadzorovati spletne dejavnosti svojih otrok, se uporaba starševskega nadzora med posamezniki močno razlikuje. Nekateri starši menijo, da so ukrepi starševskega nadzora škodljivi za njihov odnos z otroki. Kljub temu večina staršev deli, da so vsaj enkrat nadzorovali uporabo spleta pri svojih otrocih.
- UČITELJI so zaskrbljeni zaradi morebitne prekoračitve svojih pooblastil, ko pomagajo učencem pri spopadanju s spletnim nasiljem. Poleg tega izražajo potrebo po izboljšanju lastnih digitalnih spretnosti in poudarjajo neustreznost ukrepov, ki se uporabljajo v šolah, ter potrebo po izvajanju skupnih smernic in protokolov.
- STROKOVNJAKI, ki delajo z dekleti in mladostnicami, navajajo, da bi bilo treba v šole vključiti specializirane svetovalne storitve za učence, da bi pomagali žrtvam spletnega nasilja. Prav tako so izrazili zaskrbljenost zaradi velike razširjenosti nekaznovanosti storilcev s strani oblasti.
Zaključki raziskave:
- Raziskava potrjuje, da je spletno nasilje pojav v porastu.
- Obdobje zaprtja, ki je sledilo razglasitvi pandemije Covid-19, je prispevalo k povečani uporabi tehnologije in posledično k širjenju spletnega nasilja skupaj s spolnimi stereotipi (npr. objektivizacija ženskega telesa, zaničevanje) in seksističnim sovražnim govorom.
- O ustreznosti pravnega in političnega okvira so izražena različna mnenja. Nekateri sodelujoči v raziskavi menijo, da je ustrezen, drugi pa trdijo, da je spolno slep in neučinkovit, zato morajo lokalni organi pri odzivanju na primere spletnega nasilja oblikovati trdnejši okvir.
- Udeleženci opozarjajo na pomanjkanje zadostnih sredstev in znanja; socialne službe so preobremenjene, njihovo osebje pa nima zadostnih izkušenj in znanja o odzivanju na incidente spletnega nasilja.
- Šole morajo sprejeti učni načrt, ki bo vključeval spolno vzgojo, spoštovanje in spolno identiteto. Učenci niso v zadostni meri obveščeni o svojih pravicah, mehanizmih za pritožbe in razpoložljivih storitvah v primeru pojavov spletnega nasilja.
V priponki spodaj si lahko preberete zanimive izsledke raziskave v poročilu samo za Slovenijo (v angleškem jeziku).
