Vsak dan po spletu krožijo memi, ki nas nasmejijo, a za humorjem se včasih skrivajo sporočila, ki niso tako nedolžna. Lahko širijo lažne informacije, utrjujejo predsodke ali spodbujajo teorije zarote. Še posebej problematični so zato, ker v šali prikazujejo izkrivljeno resničnost in nas hitro čustveno pritegnejo. Ker vplivajo na naše dojemanje sveta, je pomembno, da pred deljenjem premislimo, kaj z njimi v resnici sporočamo.
Memi pogosto poenostavijo zapletene teme in hitro ustvarijo napačno predstavo o znanosti, politiki ali družbi. Med pandemijo so se na primer širile objave, ki so znanstvenike prikazovale kot lažnivce, tiste, ki so jim zaupali, pa kot neumno množico brez lastnega razmišljanja. Čeprav se vse začne kot šala, takšne vsebine utrjujejo izkrivljene predstave, ki se z vsako novo delitvijo še bolj zasidrajo v naše razmišljanje in razumevanje sveta.
Zato si pred deljenjem zastavimo nekaj preprostih vprašanj. Kaj je skrito sporočilo mema in kdo ima od njega korist? Ali v nas sproži močan čustveni odziv? Temelji šala na predsodkih ali napačnih informacijah? Bi nam bilo neprijetno, če bi to isto sporočilo povedali nekomu v obraz? In kar je najpomembneje – ali bi lahko z deljenjem koga prizadeli ali pomagali širiti lažne informacije? Humor je super, toda ni vse, kar je smešno, tudi neškodljivo. Zato naslednjič, ko nam je nekaj zabavno, najprej pomislimo, kakšno sporočilo pošiljamo naprej in kakšen svet z njim pomagamo graditi.
