Poročilo raziskave Digi.dr: Tvegana raba digitalne tehnologije med mladimi v Sloveniji

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani je leta 2025 v sklopu projekta Digitalno državljanstvo v vzgojno-izobraževalnih zavodih (DIGI.DR) izvedla obsežno raziskavo o rabi digitalnih tehnologij in družbenih omrežij, načinih odklopa od zaslonov ter izkušnjah z neprimernimi in škodljivimi vsebinami, spletnim nasiljem, občutki obremenjenosti in drugimi vidiki negativnega doživljanja digitalnega okolja.

V raziskavi je sodelovalo 39 osnovnih in 24 srednjih šol oz. zavodov. Sodelovalo je 2.968 mladih starih med 12 in 20 let. 1.696 je bilo osnovnošolcev iz sedmega, osmega in devetega razreda ter 1.272 srednješolcev. Anketa je potekala med marcem in majem 2025.

Ključne ugotovitve

• Srednješolci preživijo več časa na mobilnih telefonih kot osnovnošolci. V osnovni šoli dekleta poročajo o približno 3,7 ure dnevne uporabe, fantje pa o 3,3 ure. Pri srednješolcih se čas še poveča, in sicer na okoli 5 ur pri dekletih ter 4,3 ure pri fantih.
• Dekleta pogosteje dnevno uporabljajo družbena omrežja kot fantje. V osnovni šoli družbena omrežja dnevno uporablja 84 % deklet in 71 % fantov, v srednji šoli pa 90 % deklet in 79 % fantov.
• Med osnovnošolci je najbolj priljubljeno družbeno omrežje Snapchat. Sledijo TikTok, YouTube in Instagram. Pri srednješolcih se razvrstitev nekoliko spremeni. Najbolj priljubljen je tudi Snapchat, sledi Instagram, TikTok in YouTube.
• Med posamezniki, ki družbena omrežja uporabljajo vsaj nekajkrat na mesec, jih večina na teh platformah dnevno preživi med eno in tremi urami. Med osnovnošolci največ uporabnikov (32 %) navaja, da družbena omrežja uporablja od ene do dveh ur na dan. Pri dijakih je trajanje uporabe nekoliko višje, saj jih največ (28 %) navaja, da porabi od dve do tri ure. Dodatnih 17 % poroča o uporabi med tremi in štirimi urami dnevno, kar 16 % pa jih na družbenih omrežjih preživi več kot štiri ure na dan.
• Dekleta porabijo nekoliko več časa na družbenih omrežjih kot fantje. Dekleta tudi v večji meri poročajo, da na družbenih platformah preživijo več časa, kot bi si želela, medtem ko fantje pogosteje menijo, da tega časa ni preveč.
• Približno dve petini osnovnošolcev menita, da na družbenih omrežjih preživijo več časa, kot bi si želeli, enak delež pa tega občutka nima. Več kot polovica vprašanih srednješolcev (55 %) meni, da tam preživijo preveč časa, skoraj tretjina (31 %) tega občutka nima. Zaznava prekomerne rabe družbenih omrežij se povečuje s starostjo.
• Tako osnovnošolci kot srednješolci menijo, da funkcionalnost neskončnega drsenja najbolj vpliva podaljšano rabo družbenih omrežij, prav tako velik pomen dajejo tudi kratkim videom. Da algoritemsko ponujanje vsebin ne vpliva na podaljšano rabo meni tretjina osnovnošolcev in le 13 % srednješolcev. Da imajo potisna sporočila velik vpliv pa meni 17 % osnovnošolcev in 20 % srednješolcev. V primerjavi s fanti so dekleta bolj občutljiva na neskončno drsenje in algoritemsko ponujanje vsebin.
• Da so oglasi na družbenih omrežjih prilagojeni njihovim interesom, je opazilo 70 % osnovnošolcev in 77 % srednješolcev. Med osnovnošolci nekoliko pogosteje to opazijo fantje, med srednješolci pa dekleta.
• Večina osnovnošolcev in srednješolcev se je na družbenih omrežjih že srečala s škodljivimi vsebinami. Največ se jih je srečalo z neprimernim obnašanjem in slabim zgledom (63 % osnovnošolcev in 76 % srednješolcev), žaljivimi vsebinami (61 % osnovnošolcev in 72 % srednješolcev) ter nasilnimi vsebinami (56 % osnovnošolcev in 68 % srednješolcev). Največ je v stik prišla preko prikazovanja v predlaganih vsebinah (50 % osnovnošolcev in 61 % srednješolcev) in tako, da jim je te vsebine nekdo poslal (27 % osnovnošolcev in 40 % srednješolcev). Skoraj polovici osnovnošolcev (48 %) in srednješolcev (49 %) je bilo ob stiku s škodljivimi vsebinami neprijetno, 38 % osnovnošolcem in 41 % srednješolcem pa je bilo vseeno. Izrazita je razlika med fanti in dekleti, saj je bilo bistveno več dekletom neprijetno in bistveno več fantom vseeno. O izkušnji z neprijetno vsebino je 78 % osnovnošolcev in 84 % srednješolcev spregovorilo s prijatelji ali prijateljicami, sošolci ali sošolkami. Po spolu je ta razlika le 3 odstotne točke.
• Neprimerne in škodljive vsebine je prijavilo družbenim omrežjem le 30 % osnovnošolcev in 38 % srednješolcev. 28 % osnovnošolcev in 23 % srednješolcev med tistimi, ki so prijavili, je poročalo, da so bile vsebine odstranjene, 52 % osnovnošolcev in 59 % srednješolcev pa ni vedelo, kaj se je z vsebinami zgodilo potem, ko so prijavili.
• V trgovinah Play in AppStore je na skrb vzbujajoče vsebine naletelo 19 % osnovnošolskih uporabnikov in 23 % srednješolskih uporabnikov. Med spornimi vsebinami so bile najpogostejše vsebine spolne narave, zavajajoči ali sporni oglasi, nasilne vsebine, rasistične, seksistične ali sovražne vsebine in aplikacije, ki spodbujajo nezdrave telesne ideale.
• Z nevarnimi izzivi na spletu se je srečalo 50 % osnovnošolcev in 53 % srednješolcev. Večina po srečanju z nevarnim izzivom ni naredila nič (70 % osnovnošolcev in 65 % srednješolcev, ki so se srečali z nevarnimi izzivi). V nevarnem izzivu je sodelovalo 13 % osnovnošolcev in 8 % srednješolcev, ki so se srečali z nevarnim izzivom.
• Med osnovnošolci približno tretjina anketiranih (33 %) pozna deepfake posnetke (globoke ponaredke), medtem ko je ta delež pri dijakih nekoliko višji in znaša 40 %. Večji delež fantov kot deklet je seznanjen z deepfake posnetki. Mladi te posnetke prepoznavajo tudi kot potencialno nevarne in škodljive. Med osnovnošolci se veliko strinjanja pojavlja pri trditvah, da so takšni posnetki lahko zelo škodljivi in nevarni ter da prispevajo k širjenju lažnih informacij. Podobno, še nekoliko izraziteje, to zaznavajo tudi dijaki.