Otroci, stari med 8 in 10 let, danes v povprečju pred zasloni preživijo kar štiri ure na dan, kar je skoraj dvakrat več kot pred desetletjem. To pa še ne pomeni, da se pri tem ne igrajo. Pomembneje od skupnega časa pred zaslonom je namreč to, kako otroci uporabljajo naprave in ali imajo še vedno dovolj priložnosti za prosto igro.
Igra je za zgodnji razvoj otrok ključnega pomena, saj spodbuja jezikovne, čustvene, socialne in gibalne spretnosti. Raziskave pa kažejo, da digitalna igra ni nujno manj vredna od tradicionalne in lahko na svoj način prispeva k pridobivanju novih znanj. Medtem ko uporaba zaslonov pogosteje spodbuja raziskovanje in reševanje problemov, klasične dejavnosti z igračami razvijajo domišljijo, ustvarjalnost in empatijo. To potrjujejo tudi ugotovitve, da so otroci, ki so se igrali z lutkami, razvili boljše socialno razumevanje kot tisti, ki so uporabljali tablice.
Ob tem strokovnjaki poudarjajo, da ni pomembno le, koliko časa otroci namenijo zaslonom, temveč predvsem, kako jih uporabljajo. Pasivno gledanje videoposnetkov je namreč povsem drugačna izkušnja kot ustvarjanje digitalnih vsebin, reševanje ugank ali videoklic z družinskim članom. Več časa pred zasloni pa je pri majhnih otrocih povezano z manj igre z vrstniki, toda upad proste igre ni nujno posledica njihovih odločitev, temveč pogosto omejenih možnosti za igro zunaj doma zaradi zaskrbljenosti staršev glede varnosti soseske. Kadar imajo otroci priložnost, se še vedno radi vključijo v prosto igro, zato ni nujno treba izbirati med igračami in zasloni, ampak jim omogočiti čim bolj raznolike izkušnje igre.
