Odpreš TikTok, Instagram ali YouTube in že po nekaj minutah imaš občutek, da aplikacija točno ve, kaj te zanima. Kako je mogoče, da ti skoraj vedno prikazuje vsebine, ki te pritegnejo? Za to niso odgovorni ljudje, ampak algoritmi. Gre za niz pravil, ki odloča, katere objave boš videl. Glavni cilj algoritmov je, da na platformi ostaneš čim dlje. Če razumeš, kako delujejo, jih lahko obrneš sebi v prid. Prav to je bistvo algoritmične pismenosti.
Kako delujejo algoritmi?
Namesto da bi se objave prikazovale v vrstnem redu, v katerem so bile objavljene, kot je bilo nekoč značilno za družbena omrežja, jih danes razvršča in priporoča algoritem.
Pri tem spremlja:
- katere vsebine všečkaš, komentiraš, deliš ali preskočiš,
- kako dolgo se zadržiš pri posamezni objavi,
- komu slediš,
- kaj iščeš.
Iz teh signalov gradi tvoj profil interesov in nato izbira vsebine, za katere oceni, da bodo pri tebi vzbudile največ pozornosti.
Algoritmi so povsod
Algoritmov ne uporabljajo le družbena omrežja, temveč skoraj vse digitalne storitve. Na Netflixu priporočajo filme in serije, na Spotifyju glasbo in podkaste, v spletnih trgovinah izdelke, ki bi te lahko zanimali glede na tvoja iskanja ali pretekle nakupe. Iskalniki, kot je Google, z algoritmi določajo, kateri rezultati se prikažejo najprej, uporabljajo pa se tudi za prilagajanje oglasov, ki jih vidiš med brskanjem po spletu.
Pomembno je vedeti, da algoritem ne prikazuje vsebin, ki so ti koristne, temveč vsebine, s katerimi te bo čim bolj zadržal na platformi, spodbudil, da boš kaj kupil ipd. Spletna mesta namreč največ zaslužijo z oglasi, zato jim ustreza, da uporabniki čim dlje uporabljajo njihove storitve. Tako jim lahko prikažejo čim več oglasov in uporabnikovo pozornost prodajajo svojim strankam - oglaševalcem. Na ta način naša pozornost postaja tržno blago, čemur se reče ekonomija pozornosti. Algoritem torej ni nevtralno orodje, ampak je zasnovan tako, da pomaga platformi dosegati njene poslovne cilje.
Priporočanje vsebin je lahko zelo koristno
Res je, prikazovanje objav, ki te zanimajo, ni nujno slabo. Prav nasprotno. Tako hitreje odkriješ novo glasbo, recepte, športne vsebine, ustvarjalce ali druge teme, ki te veselijo. Vendar imajo takšna priporočila tudi svojo negativno plat.
Da platforme zaradi tega uporabljaš več, kot si nameraval, ali celo več, kot si želiš, in imaš občutek izgube časa, je le ena od posledic delovanja algoritmov. Obstajajo pa še druge pasti, na katere je dobro biti pozoren, kot so na primer učinekzajčje luknje, odmevna komora ali širjenje škodljivih vsebin.
Kaj je zajčja luknja? Predstavljaj si, da pogledaš videoposnetek o zdravi prehrani. Nato ti platforma predlaga še enega, potem še enega in kmalu se znajdeš pri vsebinah z zelo skrajnimi prehranskimi nasveti.
Temu pravimo zajčja luknja. Korak za korakom te algoritem vodi vedno globlje v isto temo. Ker se spremembe dogajajo postopoma, pogosto sploh ne opaziš, kako se je tvoj vir vsebin spremenil.
Kaj je odmevna komora? Gre za okolje, kjer večinoma vidiš objave in mnenja, ki potrjujejo tvoja že obstoječa prepričanja.
Če ti algoritem prikazuje predvsem podobne poglede, lahko hitro dobiš občutek, da vsi razmišljajo enako kot ti. V resnici pa drugih mnenj preprosto ne vidiš več. To lahko vpliva na tvoje razumevanje sveta ter oteži kritično razmišljanje.
Zakaj se škodljive vsebine hitro širijo? Pomembno vlogo pri tem imajo algoritmi. Ti pogosto priporočajo vsebine, ki v ljudeh vzbudijo močna čustva, kot so presenečenje, jeza, strah ali navdušenje. Takšne objave ljudje radi komentirajo in delijo.
Ker algoritem to razume kot znak zanimanja, jih začne priporočati še več uporabnikom. Zato se lahko zelo hitro razširijo tudi zavajajoče objave, lažne informacije ali druge škodljive vsebine.
