VPRAŠANJE: V kolektivu imam kolege, pravzaprav sta dva, ki želita, da se službene zadeve “dogovarjamo” izključno po e-pošti. Ko se želim o čem med odmorom pogovoriti, pravita, naj napišem in pošljem. Pač hočeta svoj odmor. In še zapisano je dokazljivo, pravita. Težko pristajam na to, preveč časa gre in vse se zaplete. Saj bi zapisal ključne stvari, a nujno se mi zdi tudi pogovarjati. Še zlasti zato, ker smo skupaj v zbornici ... Sem še zmeraj zagovornik zdrave pameti, torej da naj nam bo vsa ta tehnologija v pomoč in ne v breme. Lahko morda poveste svoje mnenje o tem?
ODGOVOR: Po pravici povedano je tole verjetno eno najzabavnejših vprašanj, ki sem jih do zdaj prejel v rubriki Kaj bi mi brez spleta. Vsekakor je elektronska pošta v medsebojno komunikacijo prinesla mnogo prednosti, saj se lahko preprosto pogovarjamo z osebami, ki so na oddaljeni lokaciji, ali če želimo nek pogovor časovno »zamakniti «. Po drugi strani pa nam elektronska pošta prinaša tudi kopico pasti. Prva stvar, ki se je moramo zavedati, je, da osebe, s katero, komuniciramo, ne vidimo, niti je ne slišimo, zato nam ob informaciji, ki jo preberemo, manjka kopica pomembnih dodatnih podatkov. Je bil nekdo med pisanjem jezen, je bil vesel, se je smejal, je mislil resno? Tudi ob uporabi t. i. »smeškov« se pogosto znajdemo v okoliščinah, ko težko ocenjujemo, ali se je nekdo le pošalil ali pa je bil načrtno sarkastičen. Prav tako po elektronski pošti človeka, ker ne vidimo njegovega odziva, laže užalimo. Ne nazadnje moramo upoštevati tudi časovni vidik – kar pomislite, če ste se kdaj želeli po elektronski pošti dogovoriti za termin sestanka ali kavo s kolegom? Po telefonu bi to gotovo opravili znatno hitreje.
Kopici zgornjih pasti pri uporabi elektronske pošte se sicer lahko ognemo s tem, da smo, recimo, pri pisanju sporočil previdni in vedno razmišljamo, kako lahko nekdo naše pisanje dojame. Prav tako je pomembno, da uporabljamo danes sicer že prastara pravila »net-etike«, ki nam velevajo, da ne uporabljamo le velikih črk, pretirano pogovornega jezika itd. Predvsem je pomembno, da e-pošto uporabljamo takrat, ko imamo za to dober razlog in ko so okoliščine primerne za uporabo spletne pošte. Kar se tiče vaših kolegov, verjamem, da se jima zdi zelo »udobno« pogovor prestaviti v digitalno obliko, a na drugi strani nisem prepričan, da je to vedno tudi najučinkovitejše. Morda bi se o tem z njima enkrat pogovorili v živo, ob kavi! Če se bosta pogovoru upirala, pa morda potrebujeta pogovor z vašim ravnateljem oziroma ravnateljico. Ni pa povsem nemogoče, da se vaša kolega želita s to pretirano formalizacijo komunikacije nekoliko ogibati sodelavcem in morebiti tudi kakšnemu dodatnemu delu. Človek namreč kakšno delo raje opravi sam, kot da bi na dolgo in široko pisno pojasnjeval, kaj pravzaprav potrebuje.
Domen Božeglav, Šolski razgledi, številka 15/2014, 3.10.2014
