VPRAŠANJE: Pri mnogih storitvah, aplikacijah, programih, ki so na spletu na voljo »brezplačno«, se moramo za njihovo uporabo običajno strinjati s pogoji poslovanja oziroma licenco podjetja. Ker gre pri slednjih za neznansko dolga besedila, ki so prikazana v očesu neprijazni velikosti in obliki pisave, jih skoraj nikoli ne preberem. Nekajkrat sem se že lotila branja teh licenc, a me je minilo, preden sem prišla do sredine. S čim se pravzaprav strinjam, ko označim kvadratek ob okenčku z napisom »I agree«? Hvala za vaš odgovor.
ODGOVOR: Tako brezplačne kot plačljive storitve od vas običajno zahtevajo, da sprejmete njihove pogoje uporabe. Seveda se popolnoma strinjam z vami, da so ti pogoji uporabe pogosto predolgi in napisani v jeziku, ki je običajnim smrtnikom marsikdaj teže razumljiv. Tudi sam se občasno zalotim, da pogojev storitev, ki jih uporabljam, sploh ne preberem, kar pa, kot boste videli v nadaljevanju, morda kljub vsemu ni najboljše. V pogojih uporabe lastniki oziroma avtorji aplikacij pogosto navedejo člene, ki jim zagotavljajo pravno zaščito ob neustrezni ali neprimerni uporabi njihovih storitev. Nekateri pogoji uporabe lahko skrivajo tudi kakšne dodatne pogoje, ki niso več tako nedolžni, kot je morda videti na prvi pogled. Zavedati se moramo, da so lahko specifični, morda celo nepošteni pogoji vključeni v plačljive storitve in tudi brezplačne, seveda pa je veliko odvisno predvsem od poslovnega modela, za katerega se avtorji oziroma tržniki aplikacije odločijo. Kar poglejmo si skrajna primera. Na eni strani imamo aplikacijo, ki je plačljiva in uporabniku zagotavlja dodatno zasebnost na spletu – pogoji uporabe v tem primeru izrecno določajo, katere vaše podatke aplikacija hrani in pod kakšnimi pogoji jih bo posredovala izključno organom pregona na podlagi sodnega naloga. Na drugi strani pa imamo brezplačno popularno aplikacijo, ki v svojih pogojih uporabe jasno navede, da bo vse vaše osebne podatke delila s svojimi partnerji za potrebe trženja. Po domače – če aplikacija, denimo, omogoča izmenjavo fotografij, lahko teoretično upravljavci servisa prav vse vaše poslane fotografije uporabijo za potrebe lastnega trženja. Morda celo na velikih oglasnih tablah, denimo na avtocestnem odseku Ljubljana–Kranj.
Glede na to, da pogojev uporabe takšnih in drugačnih storitev pogosto ne bomo prebrali v celoti, je pomembno, da se zavedamo tipičnih vzorcev, ki jih ti pogoji uporabe lahko vsebujejo in so za nas potencialno lahko škodljivi. Po izkušnjah, ki jih imamo na projektu SAFE-SI, so v takšnih pogojih uporabe pogosto navedeni členi, ki uporabnikom storitev omogočajo deljenje in posledično tudi prodajo vaših osebnih podatkov. In verjemite, s takšnimi osebnimi podatki se da kar lepo zaslužiti. Zato bodite pri uporabi brezplačnih storitev pozorni predvsem na to, katere vaše podatke želijo. Če bo teh podatkov preveč ali če gre za podatke, za katere ocenjujete, da jih aplikacija za svoje delovanje ne potrebuje, potem v celoti preglejte pogoje uporabe in se odločite, ali so za vas sploh še sprejemljivi. Kot pravijo naši kolegi čez lužo – »ni zastonj kosila«.
Za konec pa vam ob začetku šolskega leta podajam še majhen izziv, da se laže pripravite na spopade z računalniškimi izzivi, ki so ta hip pred vami. Pred vami se nahaja izsek pogojev uporabe ene izmed najpogosteje uporabljenih storitev v Sloveniji in svetu (obljubim, da vas ne vlečem za nos). Hkrati se opravičujem za rabo angleščine, a vem, da boste tako najlaže odkrili, o kateri storitvi govorim*: »When you upload, submit, store, send or receive content to or through our Services, you give XXXXXX a worldwide license to use, host, store, reproduce, modify, create derivative works … communicate, publish, publicly perform, publicly display and distribute such content.«
Priznate, da vas je rezultat iskanja presenetil? * Namig – zgornje angleško besedilo lahko vtipkate v iskalno polje vašega priljubljenega internetnega iskalnika in odgovor bo v trenutku na dlani (Hkrati pa lahko po potrebi poiščete tudi slovenski prevod besedila).
