VPRAŠANJE: Zanima me kaj so in čemu služijo licence Creative Commons, ki se jih zadnje čase kar pogosto omenja?
ODGOVOR: Creative Commons (okr. CC) je ideja, ki je leta 2001 prerasla v svetovno gibanje in neprofitno organizacijo in je neposreden odziv na spremenjene oblike ustvarjanja v času pospešenega razvoja digitalnih tehnologij. Je tudi odgovor na vprašanje, kako zagotoviti, da avtorska dela svobodneje in zakonito krožijo med uporabniki.
Pod Creative Commons razumemo orodja – licence, ki omogočajo avtorjem in uporabnikom zaščitenih avtorskih del, da jasno in nedvoumno vnaprej določijo, pod katerimi pogoji dovolijo uporabo svojega avtorskega dela in kateremu naboru pravic se vnaprej odpovejo. Sami pa po drugi strani zadržijo vse tiste pravice, za katere menijo, da jih želijo ali morajo zadržati. Model ponujanja avtorskega dela po pogojem, kjer so le »nekatere pravice pridržane«, ni v nasprotju z avtorskim pravom, avtorju samemu pa omogoča hitrejše razširjanje njegovega avtorskega dela; ta brez dodatnega posredovanja pravnikov svoje delo opremi z eno izmed licenc CC, ki natančno določajo, katere uporabe njegovega dela dovoli (katerim pravicam se odpove) in katere uporabe niso dovoljene (katere pravice so pridržane).
Vsako licenco sestavljajo trije sloji: povzetek licence – preprost povzetek licence, pravno besedilo, ki je oblikovano tako, da ga je mogoče uporabiti na sodišču, in metapodatki, ki so računalniški zapis licence in pomagajo spletnim iskalnikom in orodjem pri iskanju. Creative Commons ponuja šest vnaprej pripravljenih orodij, torej licenc, ki se med seboj razlikujejo po pogojih uporabe del. S tem, ko avtor na spletni strani www.creativecommons.org določi pogoje uporabe, določi eno od šestih licenc. Avtor tako vnaprej določi pogoje, pod katerimi dovoli in želi, da se njegovo delo uporablja. Tako izbrano licenco »prilepi« (ali poveže) na svoje avtorsko delo in tako zagotovi, da dobi uporabnik vse informacije o pogojih uporabe. Uporabnik se ob morebitni uporabi avtorskega dela tako ne bo obrnil na avtorja neposredno (za to mu ne bo treba iskati njegovih kontaktnih podatkov, ne bo ga treba prositi za dovoljenje za uporabo, predelavo ipd.), temveč bo samo s klikom na samo licenco pogledal, kaj mu je dovoljeno in pod katerimi pogoji sme delo uporabiti, objaviti ali predelati izvirno delo nekoga drugega. Pod temi licencami je med drugim objavljeno tudi zelo veliko drugega izobraževalnega gradiva, s čimer omogočajo lažje širjenje znanja.
Več informacij najdete na: creativecommons.org, creativecommons.si in na www.ipi.si.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 9/2017, 5. 5. 2017
