Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Če imamo ribez, imejmo še selfi

8.6.2016

VPRAŠANJE: Sem zagovornik materinščine. Seveda razumem, da se slovenski jezik ne razvija tako zelo hitro kot sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija in je zlasti na tem področju veliko besedišča v angleščini, ki ga nekako hočeš-nočeš prevzemamo tudi sami. A vendar: sploh so kakšna prizadevanja v tej smeri, da bi sproti slovenili strokovne besede s tega področja in se trudili, da bi jih uveljavljali? Se sploh kdo s tem ukvarja? Kaj menite o tem vi, strokovnjakinja s tega področja? Andrej C., profesor slovenskega jezika

ODGOVOR: Lepo je videti, da vas skrbi za naš jezik in vas zanima tudi njegov razvoj. Jezik je seveda živa in razgibana tvorba, ki zrcali našo realnost. Prepričana sem, da večina sodobnih otrok ne pozna pomena izrazov, kot sta, denimo, »brenta« ali »burkle«, a zagotovo vsi vedo, kaj je »selfi«. Kot zamenjava za izraz »selfi« ali
»selfie« je bil, denimo, predlagan izraz »sebek«, ki pa je padel na neplodna tla, saj ga v živem jeziku nihče ne uporablja. Vsekakor se slovenisti ukvarjajo tudi z novo nastajajočim jezikom, ki prihaja k nam zaradi nove tehnologije, ne le s tistim »tradicionalnim«. Na tem področju imamo več pristopov.

Meni osebno je najbližji pristop, ki govorcem živega jezika daje večjo težo pri vpeljevanju novosti v jezik. In s tem ne mislim opuščanja bogastva in raznolikosti našega jezika. Zelo se zavzemam za ohranjanje tistega, kar naš jezik dela enkraten, pa naj bo to uporaba dvojine, pri kateri žal vidim, da marsikdo ne zna uporabljati ženske oblike, ali pa uporaba drugega sklona, ki ga ravno tako veliko ljudi kar nekako »pozabi«.

Uvajanje novih besed za nove pojave je zelo kočljivo in če se tega lotimo nespametno, bodo nove besede le v posmeh, kot so bile, denimo, besede, ki so jih uvajali v NDH med drugo svetovno vojno. Tako bodo tudi pri nas krožile šale, kot je bil šaljivi »okovratni dopupak« predlog prevoda besede »kravata«. Veliko boljši se mi zdi pristop, ki ga imajo tvorci Slovarja novejšega slovenskega jezika. V tem slovarju boste našli besede, ki so nedavno prišle v dnevno rabo, a še niso dobile »pravice do državljanstva«. Ta pride s časom, če se beseda ohrani in je ne nadomesti drug izraz z istim pomenom. Pri tem imajo vsi tudi možnost, da predlagajo drug izraz ali prevod. Seveda pa imajo tudi možnost nekakšnega glasovanja o predlaganih nadomestnih izrazih. Na področju računalništva in interneta je mnogo izrazov, ki so bili dokaj hitro uspešno prevedeni v naš jezik in so tudi v dnevni rabi – denimo računalnik, (računalniška) miška, tipkovnica, brskalnik, usmerjevalnik … Nekateri izrazi pa se vztrajno »upirajo« prevodu, ker so ponujeni prevodi nekako neustrezni in jih uporabniki dojemajo kot umetne in bolj tuje, kot so malce poslovenjene tujke, ki jih uporabljamo. V strokovnem jeziku na tem področju je tudi veliko besed, ki so zelo težko prevedljive, saj se jim s prevodom pogosto zamegli pomen.

Prihod novih besed v jezik ni prav nič novega. Mene, denimo, izredno zabava pregledovanje etimološkega slovarja, saj se za kup besed, za katere pričakujemo, da so povsem slovenskega izvora, izkaže, da so vse prej kot to. Seveda smo veliko besed dobili iz nemškega jezika, a je med njimi zelo veliko takih, ki so v nemščino prišle iz latinskega jezika, francoščine, grščine, perzijskega jezika ipd. Denimo lepa slovenska beseda »ribez« je prišla v naš jezik prek avstrijske nemščine iz latinskega jezika, kamor je prišla iz perzijskega jezika prek arabščine. In seveda se nikomur ne zdi, da bi jo bilo treba nadomestiti s »slovensko« besedo. Mislim, da se bo enako zgodilo z raznimi »selfiji« in podobnimi besedami, ki jim ne bomo našli sopomenk, ki bi našle pot v živi jezik. Osebno se mi ne zdi smiselno vztrajati pri prevodu za vsako ceno. Tudi do zdaj nismo – avtomobil, telefon, radio ipd. so besede, ki so v skorajda izvorni obliki obstale v jeziku in ni videti, da bi zaradi tega naš jezik kaj izgubil. Izgubil bo, če ga bomo opustili tam, kjer je enkraten in upam, da nam bo še dolgo uspelo ohranjati njegovo bogastvo.

Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 11/2016, 3.6.2016

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.