Avstrijski Center za varnejši internet v raziskavi ugotavlja, da mladi največ informacij o politiki, športu, kulturi in drugih aktualnih dogodkih pridobijo na spletnih družabnih omrežjih. Hkrati pa novicam s teh virov najmanj zaupajo, kar odpira novo dilemo: kako se odzvati na dvomljive ali lažne novice, s katerimi se srečamo na družabnih omrežjih?
Raziskava je pokazala, da kar 80 % mladih med 11. in 17. letom starosti vsaj enkrat na teden uporablja družabna omrežja kot vir informacij. 75 % jih tedensko za ta namen uporablja YouTube, 63 % pa jih vsak teden prejme informacije od spletnih vplivnežev. Ostali pogosto uporabljeni viri informacij so pretočne spletne vsebine (59 %), televizija (59 %) in blogi ter spletne strani (48 %). A pri oceni kredibilnosti je slika popolnoma drugačna: samo 8 % mladih ocenjuje družabna omrežja kot zelo zanesljiv vir informacij. Za YouTube, drugi najbolj popularen vir informacij za mlade, je ta ocena podobno nizka z zgolj 10 %.
Kot najbolj kredibilen vir informacij mladi ocenjujejo spletno mesto Wikipedia, za katero 25 % mladih meni, da je zelo zanesljivo. O informacijah na radiu ima tako mnenje 21 % mladih, o informacijah na televiziji 20 %, o informacijah na spletnih straneh tradicionalnih medijev pa 19 %. Zanimivo je, da mladi sicer visoko ocenjujejo kredibilnost tradicionalnih medijev, a jih kljub temu bolj malo uporabljajo.
Zavedajo se, da se na družabnih omrežjih večkrat srečujejo z dvomljivimi ali lažnimi informacijami. Kar 49 % mladih je povedalo, da pogosto niso prepričani, če je neka informacija na spletu resnična. Hkrati pa jih le 64 % redno preverja vire informacij, tudi v primerih, ko gre za šolsko delo. Le 22 % mladih pozna spletne strani za preverjanje dejstev, še manj (12 %) pa jih te strani tudi uporablja. 54 % se jih z lažnimi novicami spopada tako, da primerjajo informacije z različnih virov, najpogosteje pa takšne novice kar ignorirajo in »scrolajo mimo« (57 %).
Za mlade je torej še kako pomembno, da jim ponudimo več možnosti in orodij za spopad z lažnimi novicami na družabnih omrežjih. Metode preverjanja informacij morajo biti razumljive, preproste, hitre in lahko dostopne. Tekom šolanja je dobro, da se mladostnike nauči kritično analizirati informacije, prav tako pa lahko starši svoje otroke ozaveščajo o zaupanja vrednih virih informacij ter o pomenu iskrenosti in resničnih informacij v vsakodnevnem življenju.
Vir: Better Internet for Kids, 9. 3. 2023
