Družbena omrežja lahko vplivajo na razvoj psiholoških blodnjavih motenj ali poslabšajo njihove znake. Najbolj ranljivi so tisti, ki že imajo izkrivljeno podobo o sebi. Raziskovalci zato svetujejo zmanjšanje uporabe teh platform in razvoj tehnologij, ki bi spletne stike bolj približale resničnemu življenju.
Na družbenih omrežjih si vsak lahko ustvari idealizirano podobo z izbranimi fotografijami, filtri in objavami, ki prikazujejo le najboljše trenutke. Raziskava, ki sta jo izvedla Nancy Yang in Bernard Crespi, pa je pokazala, da zaradi pomanjkanja pristnih odzivov na teh platformah nekateri začnejo verjeti v izkrivljeno predstavo o sebi, saj jih nihče ne opozori, če pretiravajo ali se motijo o svoji samopodobi. Narcisizem se kaže kot občutek večvrednosti in želja po občudovanju, kar platforme z všečki in sledilci spodbujajo. Pri telesni dismorfiji oseba doživlja svoje telo kot neprivlačno ali polno napak, čeprav tega drugi ne opazijo. Anoreksija izkrivlja zaznavo telesne teže, pri erotomaniji pa posameznik verjame, da je znana oseba zaljubljena vanj. Takšna prepričanja se na omrežjih, kot so Instagram, TikTok in Facebook, hitro okrepijo, saj algoritmi uporabniku vračajo vsebine, ki potrjujejo njegov pogled, tudi če ta ni resničen.
Raziskava poleg tega opozarja, da uspeh na družbenih omrežjih pogosto temelji na domišljiji in predvidevanju, kaj si bodo drugi želeli videti. To še posebej ustreza ljudem z motnjami, kot sta paranoidna in shizotipska, kjer je ugibanje o mislih drugih že močno izraženo. Takšni uporabniki zato hitreje zapadejo v začarani krog potrjevanja svojih izkrivljenih prepričanj. Strokovnjaki priporočajo zmernejšo uporabo družbenih omrežij, razvoj bolj pristne spletne komunikacije ter poudarjajo pomen pogovora z zaupanja vredno osebo ali strokovnjakom, ki lahko pomaga prepoznati in ustaviti škodljive miselne vzorce.
