Družbeni mediji pri pouku

4.4.2018

VPRAŠANJE: V kolikšni meri bi se učitelji lahko posluževali uporabe družbenih medijev, da bi otroci s tem bili toliko “potešeni” in ne bi med poukom posegali po mobilnih telefonih? Zanima me tudi, ali je smiselno,da bi se otroci o družbenih medijih učili s tem, da bi, denimo,ustvarili stran za osnovno/srednjo šolo na Facebooku?

ODGOVOR: Žal vam moram na prvo vprašanje odgovoriti, da otroci ne bodo prav nič »potešeni«, če jim bomo omogočili, da uporabljajo družbene medije kot del pouka. Družbeni mediji, ki jihuporabljajo otroci za svoje objave in komuniciranje, so namreč zasnovani tako, da spodbujajo njihovo uporabo. Več kot medij uporabljamo, bolj si želimo stalne prisotnosti na njem. Sevedagre pri tem za način uporabe medija po naših željah – pri otrocihto pomeni komuniciranje z njihovo spletno skupnostjo. Ne gre torej pričakovati, da bi uporaba družbenih medijev pri pouku sama po sebi kakor koli spremenila običajno otroško rabo teh medijev. Seveda to ne pomeni, da šola na to ne more vplivati. Šola ima široko paleto možnosti, kako lahko pristopi k ozaveščanju otrok o družbenih medijih.

S samo postavitvijo šolskega ali razrednega profila na Facebooku se otroci sicer ne bodo kaj dosti naučili o naravi medija in o tem, kaj in kako objavljati, a to dejavnost zlahka vzamemo za iztočnico in se skoznjo učimo, denimo, kako pristopati k nastavitvam vidnosti objav in drugim nastavitvam, povezanih z zasebnostjo. Obenem se lahko tudi učimo, kaj je primerno objavljati in česa ne ter kakšna je razlika med javnim profilom šole ali razreda in bolj zasebnim profilom posameznika. Preverjamo lahko tudi, denimo, razliko med tem, kaj smo v šolskem/razrednem profilu objavili, in tem, kaj posamezniki, ki temu profilu sledijo, vidijo na svojem zidu, saj nam Facebook priredi prikazovanje objav glede na naše preference in dosedanje izbire. Ob učiteljevi podpori in z dobrim vodenjem bodo otroci razumeli osnove delovanja Facebooka, kar je dobro izhodišče za to, da jim pojasnimo tudi delovanje drugih družbenih medijev in aplikacij, ki jih uporabljajo.

Pri otrocih in mladih namreč Facebook že nekaj časa ni več med najbolj popularnimi mediji, saj so tam starši in učitelji, otroci pa so se večinoma »odselili« drugam. Kot smo v tej rubriki že omenjali, večina otrok in mladih zdaj uporablja predvsem aplikacije, ki so prilagojene mobilnim napravam (trenutno upravljajo Snapchat in FB Messenger, mlajši pa tudi Viber) ter omrežje Instagram. Vsi gledajo YouTube videe, mnogi pa jih tudi objavljajo in se pri tem pogosto zgledujejo po popularnih »vlogerjih«, ki objavljajo posnetke z zelo visoko gledanostjo in ob tem služijo s promocijo raznih izdelkov in storitev. Uporabljajo tudi nekatera druga omrežja, če so ta popularna v njihovem okolju. Če povzamem napisano – z rabo družbenih medijev pri pouku otrok in mladih verjetno ne bomo ravno »potešili«, lahko pa tak pouk vzamemo kot osnovo za podajanje tistega znanja, ki ga mladi najbolj potrebujejo – za razumevanje narave teh medijev in za pridobivanje osnov medijske pismenosti.

Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 7/2018, 30.3.2018

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija