Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Kaj je viralno?

9.3.2016

VPRAŠANJE: Na družbenih omrežjih in v medijih dostikrat zasledim izraz, da je neka stvar viralna. Zanima me, kaj pravzaprav ta izraz pomeni in zakaj stvari postanejo viralne?

ODGOVOR: Svetovni splet je prava zakladnica različnih vsebin, a večina ostane splošni javnosti skrita. Obstaja celo rek, da stvar ne obstaja, če se nahaja šele na drugi strani rezultatov spletnega iskalnika. Občasno se kakšna vsebina med uporabniki spleta razširi z neverjetno hitrostjo, običajno po družbenih omrežjih ali elektronski pošti. Tej eksponentni širitvi in zanimanju javnosti se ne morejo upreti niti tradicionalni mediji, ki vse bolj redno poročajo o novih viralnih vsebinah.

Sam izvor neke vrste viralnih vsebin lahko zasledimo že daleč v preteklosti, prva verižna (viralna) pisma segajo v 18. stoletje in verjetno še dlje v preteklost in se do dandanes v svojem bistvu niso spremenila niti v elektronski obliki. Od naslovnika še vedno zahtevajo, da jih čim bolj množično posreduje naprej, drugače ga bo, denimo, doletela nesreča. V verižnih pismih in verižni elektronski pošti je šlo mnogokrat za neslano šalo, pogosto pa so bile podobne vsebine zlorabljene kot način širjenja piramidnih shem – nepridipravi so z njimi pridobivali seznam aktivnih računov elektronske pošte, na katere so pošiljali nezaželena oglasna sporočila (spam) ali pa so se tako širili računalniški virusi in »phishing« sporočila.

V naši današnji rabi pojem viralno običajno nima negativnega pomena. Viralni so lahko različni internetni »memi« (običajno tako poimenujemo v nekem okolju splošno znane ideje ali kulturne vzorce), videoposnetki, fotografije in druge vsebine, ki ljudi zabavajo in jih presenečajo. Predvsem je za viralne vsebine
značilno, da so tako zanimive ali zabavne, da jih uporabnik po spletu na različne načine posreduje svojim znancem, vsebina pa se tako eksponentno in nezadržno širi med ljudmi. Tako širjenje med ljudmi spominja na nekatere virusne bolezni, denimo na gripo, zaradi česar so viralne vsebine dobile svoje poimenovanje. Predvsem tržniki si pogosto prizadevajo, da bi njihova vsebina postala viralna. Pri tem so ugotovili, da so za viralnost pomembni trije dejavniki: oblikovalci mnenja, udeležba skupnosti in dejavnik nepričakovanega oziroma presenečenja. Oblikovalci mnenja so lahko medijsko izpostavljeni ljudje in uporabniki družbenih omrežij, ki imajo veliko sledilcev. Ko oblikovalci mnenja delijo posamezno vsebino, to vidi več ljudi, njihovi sledilci oziroma skupnost, vsebino delijo in s tem širijo krog naslovnikov, vsebino lahko tudi preoblikujejo in ustvarjajo svoje različice. Seveda se ta proces zgodi le takrat, ko je vsebina dovolj zanimiva, da se sproži celoten proces.

Trenutno je v Sloveniji viralna risba, »mem«, s pripisom »Bodi kot Janez«. »Mem«, ki ga ne moremo prezreti na družbenih omrežjih, naj bi sicer izviral v letu 2010, nato pa ga je nek uporabnik prilagodil in objavil na spletnem forumu. Odziv skupnosti je bil izjemen, Bill je kmalu dobil svojo stran na družbenem
omrežju in se razširil po svetu, v Sloveniji pa se je uveljavil kot Janez. A kot vsaka viralna vsebina je tudi Janez kmalu dobil nasprotnike, ki se zgražajo nad tem, da jim nasvete daje narisan možic. Sčasoma bo z upadom zanimivosti tudi ta »mem« zamrl in verjetno ga bo nadomestila nova viralna vsebina.

Pri viralnih vsebinah gre za zanimiv družbeni fenomen in z internetom se take vsebine širijo s »svetlobno« hitrostjo, vsekakor pa veliko hitreje, kot so se kadar koli doslej.

Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 5/2016, 4.3.2016

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.