Najstniki kljub pogosti uporabi družbenih omrežij težko ločijo med resničnimi in lažnimi spletnimi vsebinami. Mnogi se niti ne zavedajo, kako pogosto so izpostavljeni dezinformacijam, ki lahko vplivajo na njihovo razmišljanje, odločitve in vedenje v vsakdanjem življenju.
Raziskovalka Yvonne Skipper je v pogovorih z mladimi ugotovila, da veliko najstnikov napačno verjame, da se lažne informacije pojavljajo samo pri novicah o dogajanju v svetu ali pri prevarah. Ker njihove objave na družbenih omrežjih niso take narave, pogosto sploh ne opazijo, da so tudi sami izpostavljeni zavajajočim vsebinam. Večina zato informacij sploh ne preverja pri drugih virih, temveč se zanaša le na lastni občutek ali prebere komentarje pod objavami. Tak način pa ni zanesljiv in v resnici zna le 11 % mladih prepoznati znake, da je neka objava resnična.
Najstniki kot bolj ranljive za lažne vsebine vidijo stare starše, medtem ko staršem pripisujejo več znanja in boljše razumevanje tega področja. Odgovornost za preprečevanje širjenja zavajajočih informacij pripisujejo predvsem državi in spletnim platformam. Le redki se počutijo dovolj samozavestne, da bi ukrepali proti temu, saj jih skrbi, da bi se lahko znašli v težavah.
