Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Ne preganjajmo slenga in berimo knjige

4.4.2017

VPRAŠANJE: Pri pisanju e-pošte in sporočil SMS otroci (tudi odrasli marsikdaj) uporabljajo zelo spakedrano slovenščino, pomešano z angleščino. Se vam zdi to dopustno? Bi morali biti bolj pozorni na jezik in tudi že otroke vzgajati v to smer? Bi bilo treba skrb za jezik bolj upoštevati tudi pri teh oblikah komuniciranja?

ODGOVOR: Hvala za to zanimivo in zelo aktualno vprašanje. Prepričana sem namreč, da si je že marsikateri učitelj postavil podobno vprašanje. Novi mediji in nekateri novi načini komuniciranja so vzpostavili tudi novo obliko sporazumevanja, ki se je razvila na podoben način kot stenografija. Uporaba angleških okrajšav je prišla k nam s samo naravo teh medijev, saj je v spletni skupnosti angleščina osnovni jezik komunikacije. Vzroki za priljubljenost okrajšav, ki so v uporabi predvsem v kratkih sporočilih, tako SMS kot raznih drugih, izvirajo, tako kot stenografija, iz potrebe po hitrem zapisovanju. Ta sporočila namreč pogosto nadomeščajo živi pogovor v trenutkih, ko ta ni mogoč ali pa je vzrok prevelik telefonski račun, kar pri otrocih ni redko. Od tod tudi uporaba že ustaljenih okrajšav v elektronski pošti in še na kakšnem drugem mestu, kjer to ni ravno potrebno.

Po mojem mnenju je naloga šole predvsem to, da otrokom pomaga razlikovati med okoliščinami, v katerih je raba slenga smiselna in dopustna, in tistimi, v katerih je to neprimeren način izražanja. Uporaba tega »novega jezika« sama po sebi ne more zares škoditi pisni rabi slovenščine, tako kot tudi, denimo, učenje angleščine, italijanščine, francoščine ne izniči znanja materinščine. Težavo vidim drugje. Otroci se v svojem prostem času povsem samoiniciativno učijo tega »novega jezika« in pogosto tudi angleščine, ki jim omogoča komunikacijo z vrstniki po svetu, a žal niso zares motivirani za branje knjig v svojem jeziku. K temu pripomore tudi slaba dosegljivost nekaterih aktualnih vsebin v slovenskem jeziku. V našem povezanem svetu se informacije o novih, zanimivih knjigah (tudi e-knjigah) in igricah, predvsem med mladimi, razširijo kot požar. V slovenščino pa žal pridejo z veliko zamudo, če sploh. Medtem jih vsi berejo ali igrajo takrat, ko so najaktualnejše in reklamirane.

 Koliko je torej mar založnikom in ponudnikom, ki pogosto niti nimajo interesa prevajati določenih zadev, saj »vsak« zna angleško. Zlasti knjige so verjetno najboljši vir opismenjenosti, saj se besedni zaklad razvija predvsem z branjem. Otroci (in tudi odrasli) vse manj berejo. Če že kaj, berejo kratka besedila na spletu. Ta besedila imajo običajno dokaj okrnjen besedni zaklad in večinoma tudi niso »videla« lektorja. Ne znam vam svetovati, kako otroke spodbuditi k branju kakovostnih besedil, a lahko vam zagotovim, da preganjanje njihovega novega slenga zagotovo ne bo pripomoglo k boljši rabi materinščine.

 

Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 7/2017, 31. 3. 2017

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.