Ni zastonj kosila

11.2.2015

VPRAŠANJE: Med brskanjem po spletu se mi mnogokrat odprejo pojavna okna z oglasi za delo od doma, ki ponujajo neverjetne zaslužke za skoraj nič truda. Pod temi oglasi so mnogokrat tudi komentarji v slovenskem jeziku, a ta jezik je poln napak. To mi daje občutek, kot da so ti komentarji prevedeni z googlovim prevajalnikom. Ali gre pri tem sploh za resnično ponudbo ali le za spletno goljufijo?

ODGOVOR: Znova bom moral zapisati, kar sem zapisal že pred časom – na žalost tudi na internetu ni »zastonj kosila«, tako da to drži tudi, denimo, za sanjske ponudbe o bajnih zaslužkih za delo od doma. Tovrstnih oglasov je na spletu in družbenih medijih resnično veliko, tako da je vaša skrb popolnoma upravičena. Da pa ne bomo delali krivice tistim, ki prek interneta ponujajo pošteno plačilo za pošteno delo, se osredotočimo predvsem na elemente ponudb,
ki jih imajo običajno lažne zaposlitvene ponudbe. Prvi znak za alarm je gotovo ponudba, ki obljublja tedenski ali mesečni zaslužek, ki znatno izstopa iz povprečja. Če vam nekdo obljublja, da boste na mesec za dodatno delo od doma zaslužili več kot 12.000 evrov, še posebej, če za to delo niso potrebne
posebne kvalifikacije, je to gotovo več kot sumljivo. Drugi znak, na katerega morate biti pozorni, je prenos denarja prek sistema Western Union. Goljufi namreč pogosto od naivnih potencialnih delojemalcev zahtevajo nakazilo avansa, s katerim se bodisi krijejo domnevni stroški ali organizira izobraževanje. Naj vas potolažim – ob tovrstni prevari boste izgubili le denar, ki ste ga nepridipravom nakazali. Boste pa imeli veliko več težav, če se prek tovrstnega oglasa nevede pridružite kriminalni mreži, ki vas lahko, denimo, uporabi za posrednika pri pranju denarja. Ob razvpiti internetni kraji denarja več slovenskim podjetjem pred nekaj leti so za prenos denarja uporabili prav nič hudega sluteče iskalce priložnostnega dela na domu. Več o samem primeru si sicer lahko preberete tudi na spletni strani Arnesovega varninainternetu.si oziroma cert.si, ki je tudi aktivno sodeloval pri razreševanju.

Seveda pa je tudi uporaba avtomatskega prevajalnika besedil eden izmed znakov, na katerega moramo biti pozorni. Ko pogledam nazaj, ugotavljam, da se tehnologija sicer spreminja, prevare z delom na domu pa niso posebno nove. Spomnim se namreč svoje mame, ki je pred več kot 20 leti, ko tudi sam o internetu še slišal nisem, v znanem oglasniku zasledila oglas za delo na domu. Poslala je prijavo in v odgovor prejela priporočeno pismo, ki ga je morala odkupiti. In kaj je bilo v pismu? Nič več in nič manj kot papir z navodili za gojenje šampinjonov. Na domu, seveda.

Vir: Domen Božeglav, Šolski razgledi, številka 3/2015, 6.2.2015

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija