O nevtralnosti interneta

10.12.2015

VPRAŠANJE: Zadnje čase sem v zvezi z novo evropsko zakonodajo večkrat zasledila pojem »nevtralnost interneta«, a moram priznati, da pravzaprav ne razumem dobro niti samega pojma niti tega, kako naj bi morebitno zmanjšanje ali celo ukinitev nevtralnosti interneta vplivala na nas – uporabnike.

ODGOVOR: Najprej naj pojasnim, zakaj se zadnje čase toliko piše o nevtralnosti interneta. To je ena izmed osnov, na kateri je zgrajen internet, kakršnega poznamo danes. V to, kar je, se je razvil prav zaradi svoje demokratičnosti, odprtosti in dostopnosti vsem, ki ga želijo uporabljati, in vsem, ki želijo vanj prispevati. Slovenija je, poleg Nizozemske, edina evropska država, ki je uzakonila nevtralnost interneta, in to že leta 2012. Pred kratkim pa so evropski poslanci ob močnem lobiranju telekomunikacijske industrije sprejeli uredbo, ki bo za Slovenijo in Nizozemsko korak nazaj, saj bo nova uredba lahko omogočala tudi zelo samovoljno tolmačenje, kaj vse je dopuščeno operaterjem.

Pri razlagi pojma nevtralnost interneta bi lahko internet primerjali, denimo, z avtocestnim omrežjem. Če imajo vsi, ki se vozijo po avtocestah, možnost uporabe avtocest pod istimi pogoji (brezplačno ali po isti ceni za vse in po istih prometnih predpisih), bi temu lahko rekli »nevtralnost avtocestnega omrežja«.
Če pa se upravitelj posameznega avtocestnega omrežja odloči, da bo ustanovil svoje prevozništvo in se lahko odloči tudi, da bodo vozila njegovega prevozniškega podjetja vozila po njegovih avtocestah hitreje ali ceneje kot drugi prevozniki, potem to ni več »nevtralno avtocestno omrežje«. Zdaj namreč lahko podjetje, ki je v lasti upravitelja avtocest, opravlja svoje storitve ceneje ali hitreje in s to konkurenčno prednostjo izriva vse druge prevoznike. Končni rezultat tega je lahko to, da zaradi monopolizacije pri uporabi cest propadejo mnogi, predvsem manjši prevozniki in s tem zmanjšajo izbiro končnim odjemalcem, saj lahko izbirajo le še med tistim blagom, ki ga prevažajo prevozniki, ki jim je uspelo »preživeti«. Pri internetu to pomeni, da se bo verjetno – če bo ta uredba obstala v tej obliki in se tudi uveljavljala z vsemi svojimi slabostmi – počasi spremenil v nekaj povsem drugačnega, kot je zdaj. Predvsem je pričakovati monopolizacijo internetnih vsebin, ki jih bodo najbrž obvladovale (ameriške) megakorporacije. Majhni in inovativni bodo verjetno odrinjeni stran in prej ali slej ne bodo mogli obstati kot ponudniki vsebin. Za končnega uporabnika interneta bo to skoraj gotovo pomenilo višje cene storitev zaradi monopolizacije, zmanjšano izbiro vsebin in manjšo možnost demokratičnega dialoga na spletu (nova uredba celo do neke mere dopušča možnost cenzure). Mogoče bi se morali ob tem spomniti besed izumitelja spleta (sir Tim Berners-Lee), ki je pred štirimi leti dejal: »Če opazite, da se nevtralnost interneta zmanjšuje ali jo kdo zlorablja, se morate zganiti in nekaj ukreniti.«

Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 19/2015, 4.12.2015

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija