VPRAŠANJE: Na spletni izdaji enega od velikih slovenskih časopisov sem opazila prispevek, ki govori o rudarjenju kriptovalute, ki lahko povzroči počasnejše delovanje računalnika. Ker na časopis nisem naročena, članka ne morem prebrati do konca – obračam se na vas z vprašanjem, kaj to sploh pomeni in kako do tega pride?
ODGOVOR: V primeru, ki ga omenjate, je šlo za eksperimentiranje z novim pristopom monetizacije branja člankov na spletu. Trenutno so najbolj razširjen način zaračunavanja reklame, ki pa zaradi vsiljivosti niso priljubljene med obiskovalci strani. Zaradi tega mnogi uporabljajo »adblockerje«, vtičnike, ki blokirajo prikazovanje reklam. Nedavno je slovenski medij v svoji spletni izdaji na enem od člankov preskusil, ali bi lahko služil z rudarjenjem kriptovalute namesto z reklamami. Na dnu članka je bilo obvestilo, da so bralci članka med svojim obiskom na strani dali na voljo razpoložljivo procesorsko moč svojega računalnika za rudarjenje.
Za kaj pravzaprav gre? Kriptovalute so virtualne valute, ki pretvarjajo procesorsko moč računalnikov v virtualni »denar«, s katerim lahko po spletu plačujemo razne storitve ali ga pretvorimo v eno od običajnih denarnih valut. V omenjenem primeru je spletni časopis oddajal procesorski »prostor« na računalnikih svojih uporabnikov v uporabo »rudarjem« kriptovalute Monero. Omenjena valuta je na slabem glasu, ker so jo začeli uporabljati nepridipravi, ki kodo za rudarjenje skrivoma namestijo na tuja spletna mesta in rudarijo brez privolitve lastnika spletišča in obiskovalcev.
In v čem je težava rudarjenja? Ker »rudarji« uporabljajo vaš procesor, vam to upočasni delovanje računalnika in nekoliko zviša račun za elektriko. Če za obisk take strani uporabljate pametni telefon, se vam bo hitreje izpraznila baterija. Poleg tega nekateri protivirusni programi rudarjenje prepoznajo kot nepooblaščen vdor škodljive kode in uporabnika opozorijo, da je prišlo do vdora in do okužbe računalnika. Odziv naše javnosti na omenjeni preskus je bil izrazito negativen. Za uspešno rudarjenje je potrebno zelo veliko procesorske moči in bi si, če bi to hkrati počelo več medijev, konkurirali za izrabo procesorjev na računalnikih uporabnikov, s tem pa verjetno ne bi kaj dosti zaslužili. Meni se zaradi vsega tega ne zdi zelo verjetno, da bi ta pristop v slovenskih spletnih medijih postal redna medijska praksa.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 16/2017, 13.10.2017
