VPRAŠANJE: Prihaja obdobje, ko bomo kupovali veliko daril in dobivam čedalje več ponudb za spletne nakupe, tako na družabnih omrežjih in na straneh, ki jih obiskujem, kot po elektronski pošti. Jaz sem še vedno nekoliko zadržana, ko gre za spletno kupovanje, a vem, da mi bo tudi letos zmanjkovalo časa za tekanje po trgovinah. Spletno nakupovanje me mika, a se ga malo bojim. Kako lahko varno kupujem prek spleta?
ODGOVOR: Spletno kupovanje je dokaj podobno »kataloškim nakupom«, a z eno bistveno razliko. Pri kataloških nakupih je bilo malo podjetij, ki so ponujala take nakupe. Za njimi so običajno stale velike organizacije, ki si niso mogle privoščiti hudih napak, saj so se običajno informacije o tem, ali se splača kupovati na tak način, dokaj učinkovito širile z ustnim izročilom. Z razmahom spletne prodaje pa se je ta koncept povsem spremenil. Trg in prodaja sta zdaj globalna in ne bomo si mogli pomagati kaj dosti, če vprašamo soseda, ali ima kaj izkušenj z zanesljivostjo ene izmed mnogih malih spletnih trgovin.
Če torej želimo varno kupovati prek spleta, moramo skozi kratek detektivski pouk in svoje pridobljeno znanje tudi občasno obnavljati, saj se lahko tudi dokaj ustaljeni prevarantski vzorci občasno spremenijo. Kako se torej tega lotiti? Prvi nasvet bi bil, da »hitite počasi« – če ponudba izgleda preveč dobra, da bi bila lahko resnična, potem verjetno tudi ni. Nizke cene in po možnosti še kratkotrajnost ponudbe – »Zaloga hitro kopni, kupite zdaj!« – so znak, da si je treba vzeti nekaj minut časa za detektivsko delo. Žal pa ni enega samega znaka, ki bi zanesljivo pokazal, da gre za prevaro, temveč moramo preveriti več kazalnikov, ki bi lahko bili sumljivi. Kateri so takšni znaki v spletni trgovini?
Predvsem, seveda, pre(nizke) cene, možni drugi indic so lahko tudi prevelike obljube – če gre, denimo, za obleko, je vse na zalogi in tudi dostopno v vseh številkah, blago nam brezplačno dostavijo po vsem svetu…Velike in uveljavljene trgovine si lahko privoščijo kaj takega, če gre za povsem neznano trgovino, pa ni kar tako za zaupati. Lotimo se torej detektivskega dela. Če spletne trgovine še ne poznamo, preverimo podatke o trgovcu – katero podjetje stoji za trgovino, kje se nahaja (v Evropi ali drugje). Pri evropskih podjetjih bomo lažje reševali zaplete, če pride do njih. Če pa podatkov sploh ni na voljo, je to slab znak. Poglejmo tudi kontaktne podatke (telefonska številka za pomoč uporabnikom, elektronski naslov). Kaj pa če je edini kontakt obrazec za naročila in sporočila ter izmišljena telefonska številka (pogosto goljufi vpišejo kar telefon 123456789)? To je ravno tako zelo slab znak. Ali trgovina uporablja »brezplačniški« elektronski naslov (gmail.com, yahoo.com …) ? To je slab znak, ki lahko kaže na prevaro. Preverite lahko tudi domeno spletnega trgovca na http://whois.domaintools.com/ – kje in kdaj je bila domena registrirana in kakšni kontaktni podatki so navedeni. Mogoče lahko že na podlagi teh podatkov sklepamo, ali je nekaj sumljivo. Spletna trgovina, denimo, navaja dolgoletno tradicijo, domena pa je registrirana letos ali pa je bil pri registraciji domene uporabljen »brezplačniški« elektronski naslov.
Če se odločite, da gre za zanesljivo trgovino, nam ostaja še zadnji možni kamen spotike. Lahko se odločite za plačilo po povzetju (če to trgovina omogoča), a bolj običajno je plačevanje s kartico. V tem primeru je treba preveriti še varnost plačevanja na strani. Preverite, ali je v naslovni vrstici izpisano »HTTPS« in ikona s ključavnico, kar pomeni, da gre za varno povezavo, ki omogoča šifriran prenos podatkov o kartici. Zgoraj napisano se morda zdi strašno zapleteno, a verjetno boste velik del nakupov opravili v spletnih trgovinah, za katere že veste, da so zanesljive. Opisani postopek vam bo gotovo tudi vzel manj časa, kot se zdi na prvi pogled. Vsekakor pa vam svetujem, da na strani VarniNaInternetu. si občasno preverite, ali so si nepridipravi v vmesnem času izmislili še kaj novega.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 20/2017, 15. 12. 2017
