Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Opozorilo za vse nas

16.4.2018

VPRAŠANJE: Te dni se veliko piše o aferi zlorabe podatkov uporabnikov Facebooka. Bral sem, da so zlorabili osebne podatke 50 milijonov uporabnikov in jih uporabili pri ameriških volitvah in pri referendumu o Brexitu. Ne razumem, kako naj bi sploh prišli do podatkov in kako jih je mogoče uporabiti za volitve.

ODGOVOR: Afera, ki jo omenjate, je izredno pomembna in sporočilna.Kako se bomo kot družba odzvali nanjo, bo verjetno zelo vplivalo na našo prihodnost in na demokratičnost družb, v katerih živimo. Za kako resno zlorabo gre, nakazuje tudi dejstvo, da je ustanovitelj družbenega omrežja Facebook Mark Zuckerberg
zakupil reklamni prostor v devetih največjih britanskih in ameriških časnikih, da je lahko objavil opravičilo za zlorabo podatkov uporabnikov omrežja. To zelo odstopa od njegovih siceršnjih odzivov ob razkritjih, povezanih s Facebookom. Za kaj pravzaprav gre? Po dozdajšnjih razkritjih kaže, da je podjetje Cambridge Analytica izrabilo podatke o značajskih lastnostih in političnih prepričanjih mnogih uporabnikov Facebooka za nekakšno predvolilno »psihološko vojno«.

Cambridge Analytica je zasebno podjetje, katerega lastnik je ameriški milijarder Robert Mercer. Zanj je znano tudi, da je izdatno podprl kampanjo Donalda Trumpa za predsednika ZDA leta 2016. Eden glavnih mož podjetja naj bi bil Steve Bannon, strateg Trumpove predvolilne kampanje. Kakšno vlogo ima Facebook pri vdoru v zasebnost njegovih uporabnikov? Leta 2014 se je na Facebooku pojavil kviz, v katerem so uporabniki ugotavljali, kakšen je njihov tip osebnosti. Razvil ga je profesor psihologije z Univerze v Cambridgu. Kviz je bil oblikovan tako, da je zbiral podatke tistih, ki so rešili kviz, in podatke vseh njihovih »prijateljev« na Facebooku. Večina uporabnikov, ki so rešili kviz, se ni zavedala, da so s tem privolili v delitev podatkov o sebi in ljudeh, ki so na njihovem seznamu »prijateljev«, saj večin ane bere pogojev, s katerimi se strinja. Tisti, ki so bili na seznamih »prijateljev«, pa sploh niso bili seznanjeni s tem, da se njihovi podatki delijo zunaj omrežja. Pri tem ni šlo za vdor v omrežje, temveč le za uporabo možnosti, ki jih Facebook ponuja. Nekdanji zaposleni v Cambridge Analytica je razkril, kako so zbirali podatke o milijonih uporabnikov. Kviz, o katerem je govora, je rešilo 270.000 uporabnikov, prek teh pa so avtorji kviza prišli do osebnih podatkov več kot 87 milijonov uporabnikov, pretežno iz ZDA.Te podatke je nato kupilo podjetje Cambridge Analytica in jih uporabilo za psihološko analizo uporabnikov in za ciljano predvolilno oglaševanje na njihovih časovnicah. Podatke, pridobljene z velikega vzorca uporabnikov, so algoritmi uporabili za prepoznavanje značajskih lastnosti drugih uporabnikov glede na njihove objave in izbire. Tu je šlo predvsem za to, da jim je dobro poznavanje preferenc, vrednot in značajskih lastnosti posameznika omogočilo, da vsakemu ponudijo ustrezno sporočilo. Šlo je za objave, ki so bile namenjene sprožanju močnih čustvenih odzivov. Objave so bile prirejene tako, da so dajale vtis, da prihajajo iz neodvisnih virov, denimo od nevladnih organizacij ali civilnih pobud. Potencialnim demokratskim volivcem so z objavami na časovnici načrtno vcepljali dvom o kandidatki demokratske stranke, ki
naj bi jih odvrnil od sodelovanja na volitvah. Potencialnim republikanskim volivcem so ponujali personalizirane novice, prirejene njihovemu značaju in preferencam, ki naj bi jih spodbudile k udeležbi na volitvah. Če je šlo, denimo, za belega moškega, protestantske veroizpovedi, z nižjo izobrazbo, nagnjenega k rasizmu in anksioznosti, so mu lahko na časovnici skozi novice sporočali, da bodo ob zmagi demokratske kandidatke beli moški izrinjeni z delovnih mest zaradi cenejše tuje delovne sile, predvsem muslimanov. Posledično bodo belci zaradi revščine življenjsko ogroženi, odvzeta jim bo tudi pravica do uporabe strelnega orožja za samoobrambo.

Tistim, pri katerih so algoritmi zaznali nagnjenje k paranoidnosti, so prikazovali strašljive prizore vojn in konca sveta. Samozavestnim ženskam pa so, denimo, sporočali, da republikanski kandidat zelo ceni »močne ženske«. Verjetno je odveč pripomba, da je šlo v teh objavah v večini primerov za t. i. »lažne novice«. Kot kaže, je »specialna vojna« podjetja Cambidge Analytica pripomogla k spremembi volilnih rezultatov v ZDA; s časom se bo morebiti tudi odkrilo, v kolikšni meri. Ni pa to edino, za kar je »zaslužno« omenjeno podjetje. Indici kažejo, da je bilo vpleteno tudi v sistematično zavajanje Britanskih volivcev, ki je vodilo v odločitev za Brexit. Podjetje je svojim metodami dokazano sodelovalo tudi pri sovražnosti polni volilni kampanji v Keniji. Britanski televiziji Channel 4 je uspelo pod krinko celo posneti »sestanek«, na katerem se je »kandidat politične stranke s Šrilanke« s podjetjem dogovarjal za sodelovanje v predvolilni kampanji. Na omenjenem posnetku so predstavljeni nekateri načini, na katere podjetje pomaga strankam pri usmerjanju volilnih kampanj.

Kaj nam ta afera sporoča? Predvsem, da smo kot posamezniki in kot družba veliko ranljivejši in bolj dovzetni za zlorabe, kot bi si želeli. In tudi to, da je poznavanje in razumevanje sveta, v katerem živimo, moč, ki jo lahko uporabimoin jo tudi moramo uporabiti, da se upremo vdorom v našo zasebnost in morebitnim zlorabam, ki temu sledijo.Tudi pri nas bodo v kratkem volitve. Ali res vemo, da ne bo tudi pri nas neka druga »Analytica« uporabila orodja, ki
je na voljo? Sklenimo z besedami evropske komisarke za pravosodje Vere Jourove: »Ta afera bi morala biti opozorilo za vse nas: Kdor ima opravka z našimi osebnimi podatki, ima lahko velik vpliv. To zadeva tudi temelje naše demokracije.

Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 8/2018, 13.4.2018

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.