VPRAŠANJE: V nekem članku sem prebral, da so osebni podatki postali nova nafta in bodo v prihodnosti podjetja, ki zbirajo podatke o nas in naših objavah, s temi informacijami postala še bogatejša. Ali to drži?
ODGOVOR: O temi, ki ste jo omenili, smo v rubriki že pisali, med drugim bolj obširno v kolumni z naslovom »Sami prodajamo svojo zasebnost« (ŠR 16/2016, 14. 10. 2016). Gre za zelo aktualno problematiko, ki se je premalo zavedamo. Na prvi pogled težko verjamemo, da imajo objave, ki jih delimo na družbenih omrežjih, naša iskanja s spletnimi brskalniki, naše fotografije in komentarji, kakršno koli vrednost. Kako naj bi nekdo imel korist od objave slike, na kateri s prijatelji praznujem svoj rojstni dan? Ali pa zakaj nekoga zanima, da sem iskal nasvete za čiščenje preproge? Takšni pomisleki so razumljivi, saj gledamo na zadevo s svojega zornega kota. Če hočemo resnično razumeti, zakaj imajo ti podatki za nekoga vrednost, moramo stopiti nekaj korakov nazaj in pogledati širšo sliko. Naše objave, ki jih, denimo, delimo na družbenih omrežjih, naenkrat postanejo kapljica v slapu podatkov, ki lijejo z družbenih omrežij.
Če moja slika s prijatelji v lokalu, kjer je miza polna piva določene znamke, sama po sebi niti ne razkriva kaj dosti, nam sto slik, na katerih se na mizi nahaja prej omenjena znamka piva, pove veliko več. Naenkrat lahko z veliko gotovostjo določimo povprečen profil pivca, njegovo starost, spol, pivske navade in še mnogo drugih stvari. Pridemo do podatkov, ki so zlata jama za tržni oddelek podjetja, ki ima za svojo nalogo izboljšati prodajo izdelka. Kakovost podatkov sama po sebi ni toliko bistvena in prav to je tisto, kar nas zelo slepi pri dojemanju pomena deljenja podatkov. Kakovostna statistika potrebuje veliko količino podatkov in ta je tista, ki v žepe podjetij, kot so Google, Facebook, Amazon … prinaša bajne vsote denarja. S tem, ko navidezno brezplačno uporabljamo njihove storitve, jim omogočamo, da se okoriščajo z našimi podatki. Običajno smo prepričani, da uporabljamo le prednosti sodobne tehnologije in smo zadovoljni, ker imamo možnost živeti v času, ko so nam takšne storitve na voljo, a kot aktivni uporabniki storitev smo dejansko mi tisti, ki omenjenim podjetjem prinašamo dobičke. Poleg tega so mnoge prakse, ki se tičejo shranjevanja in deljenja podatkov, pogosto zakopane globoko v tekstu pogojev rabe, ki jih običajno niti ne preberemo in jih le označimo, da se z njimi strinjamo. Tako večinoma vse informacije, ki jih delimo, predamo v roke podjetij, ki lahko z njimi počnejo, kar jih je volja. Odločitev o tem, kako in v kakšnem obsegu želimo posamezniki uporabljati družbena omrežja in druge spletne storitve, je v naših rokah.
Bistveno je, da smo seznanjeni s tem, kaj vse uporaba teh storitev prinaša. Če vemo, zakaj nekdo uporablja podatke, ki jih delimo, bomo tudi premislili, če jih resnično želimo deliti in koliko smo pripravljeni deliti svojo zasebnost v zameno za uporabo posameznih storitev. Vsekakor pa se je treba zgoraj napisanega še toliko bolj zavedati, če uporabljamo povezane naprave in stvari (IoT – Internet of Things), saj bomo z napravami, ki proizvajalcu ali ponudniku posredujejo podatke o našem dnevnem življenju, še toliko bolj izpostavljeni možnostim zlorab. Na tem mestu bi vam svetovala, da preberete tudi zelo zanimiv članek The House That Spied on Me (Hiša, ki je vohunila za mano) na portalu Gizmodo.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 6/2018, 16.3.2018
