Pot je v višji ravni jezikovne kulture vseh

6.11.2017

VPRAŠANJE: Kako je s kulturo govora na spletu? Je uradno dovoljeno, da se uporabljajo izrazi, ki sicer niso slovnično pravilni? Se v tej smeri kaj dogaja?

ODGOVOR: Zelo zanimivo se mi zdi, da ste izpostavili slovnično pravilno pisanje na spletu prav zdaj, ko zelo veliko govorimo in pišemo o tem, kako se soočati z lažnimi vsebinami na spletu. Obe tematiki imata nedvomno nekaj skupnega – samo naravo spleta. V zasnovi interneta je namreč načrtna razpršenost omrežja, ki je prednost in hkrati tudi slabost.

Internet je nastal kot decentralizirano omrežje, ki je moralo omogočati stabilnost delovanja tudi ob uničenju enega ali več vozlišč, prek katerih poteka komunikacija, ali pa uničenja strežnikov, na katerih so postavljene vsebine. Rezultat je robustno omrežje, prek katerega lahko ljudje komuniciramo celo, če je del omrežja uničen, omrežje, in na katerem lahko najdemo posamezno vsebino, četudi preneha delovati strežnik, na katerem je postavljena, saj se bo uporabila vsebina z varnostne kopije na drugem strežniku. Zaradi take zasnove lahko vsebine postavljamo na strežnikih po vsem svetu. Mnogo vsebin v slovenskem jeziku se tako nahaja na strežnikih, ki so fizično postavljeni na drugem koncu sveta, naj bo to, denimo, Irska, ZDA ali poljubna druga država.

Druga plat tega pa je, da zaradi razpršenosti nobena država na svetu ne more v celoti uveljavljati svoje zakonodaje nad vsebinami, ki so jih postavili njeni državljani. Žal vam moram torej odgovoriti, da lahko pričakujemo jezik, ki bo ustrezal vsem slovničnim pravilom, le v spletnih medijih, ki bi jim, denimo, lahko rekli »resni« mediji in, denimo, na spletnih straneh raznih institucij. Na drugih spletnih mestih pa je raba jezika običajno odvisna bolj ali manj le od jezikovnega znanja in jezikovne kulture pisca. Ne obstaja namreč institucija, ki bi lahko preverjala rabo jezika na spletu, ravno tako kot ni institucije, ki bi popravljala našo rabo pogovornega jezika v vsakdanjem življenju. Celo če bi taka institucija obstajala, bi morala zaposliti in izobraziti res zelo veliko ljudi, ki bi dnevno prečesavali vsebine na spletu, poleg tega pa niti ne bi mogli vplivati na vsebine, postavljene na strežnikih, lociranih zunaj Slovenije. Na tem mestu niti ne bom omenjala tega, da bi se tu pojavilo tudi vprašanje cenzure in še kakšno podobno, potem pa je tu še vprašanje racionalne rabe javnih sredstev…

Sklenila bom torej s tem, da je edini način, da zagotovimo boljšo rabo jezika na spletu le ta, da dvignemo splošno jezikovno kulturo; pri tem ima šola vsekakor lahko zelo velik vpliv.

Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 17/2017, 3.11.2017

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Center za družboslovno informatiko logo Arnes MISSS Insafe
EU Logotip - Sofinancira Evropska unija Logotip URSIV