Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Precej tanka meja med dovoljenim in prepovedanim

10.1.2017

VPRAŠANJE: Veliko je govora o internetnem podzemlju, temnem internetu ... "Kje" in kako ta sploh deluje? Kako uporabniki do njega dostopajo? Zakaj ni "viden"?

ODGOVOR: Pri odgovoru na to vprašanje moramo najprej razjasniti osnovne pojme. Veliko ljudi izmenično uporablja izraza internet in splet oziroma »Web«, v resnici pa izraza nista sopomenki. Z besedo internet poimenujemo omrežje, ki povezuje milijone računalnikov povsem svetu. Splet je le ena izmed storitev, ki poteka preko interneta, a je res, da gre za najbolj znano in široko uporabljano storitev. Splet je, poenostavljeno rečeno, tisti del interneta, do katerega dostopamo z brskalniki, kot so na primer Google Chrome, Internet Explorer ali Mozilla Firefox. 

Ko govorimo o internetnem podzemlju oziroma temnem internetu, največkrat  govorimo o »temnem spletu«.

Splet v osnovi ločimo na dva dela, oziroma nivoja. Vrhnji nivo je »površinski« splet – to je, poenostavljeno rečeno, tisti del spleta, do katerega lahko dostopate z običajnimi poizvedbami, npr. na spletnem iskalniku Google . Večino spleta (naj bi šlo za okoli 90 %) predstavlja »globoki splet« (ang. Deep Web). »Deep Web« je vse tisto, do česar spletni iskalniki ne morejo dostopati, kot je recimo vaša el. pošta, datoteke, ki jih imate v oblaku, zasebne objave na družbenih omrežjih, e-bančništvo,  zaprta omrežja v podjetjih in javnih ustanovah ipd.  V grobem lahko rečemo, da je meja med površinskim in globokim spletom meja med javnim in zasebnim.

Manjši del »globokega spleta« predstavlja »temni splet«, oziroma »Dark Web«. Tu govorimo o delu spleta, do katerega lahko dostopate le s posebnimi programskimi orodji (najbolj znano orodje je brskalnik TOR). Takšna orodja so sicer namenjena skrivanju naše identitete pri iskanju in objavi informacij in jih lahko uporabljamo tudi za dostop do »površinskega spleta«. Na tem  delu spleta smo namreč sledljivi, kar pomeni, da lahko, na primer, oblast v državi s totalitarnim režimom zlahka sledi vsej spletni  komunikaciji oporečnikov, ki se ne strinjajo z njo. Omrežje TOR pa uporabnikom omogoča tudi postavitev posebnih skritih in anonimnih spletnih mest, kjer običajno najdemo vsebine, ki so v nasprotju z zakoni – spletne tržnice s prepovedanimi substancami, posnetke spolnih zlorab otrok, ipd. Uporabniki »temnega spleta« so seveda zelo različni, od že omenjenih oporečnikov, preko tistih, ki enostavno ne želijo, da so ves čas pod drobnogledom, do kriminalnega podzemlja, ki seveda »podzemni splet« uporablja v namene, zaradi katerih je ta del spleta pri nepoučenih prišel na slab glas.

Če želite sami pogledati na »temno stran«, si lahko na računalnik namestite brskalnik TOR in se odpravite na ogled. V posebnih spletnih imenikih morate nato še poiskati naslove skritih spletnih mest s končnico .onion (namig: »pogooglajte« »hidden wiki«). Verjetno pa boste nekoliko razočarani, saj do zares »podzemnih« delov spleta ne morete priti kar tako, brez povabila in brez poznavanja natančnega naslova, kjer se iskano nahaja. Večina radovednih obiskovalcev se kaj kmalu naveliča, saj iskanje po »temnem spletu«, ni tako udobno in zanimivo, kot smo vajeni na »površju«. Če se boste odpravili na temni splet, pa le pazite, kako globoko boste zašli. Tam je namreč meja med dovoljenim in prepovedanim precej tanka. Če nismo dovolj pazljivi, se nam hitro lahko zgodi, da to mejo prekoračimo.

 

Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 1/2017, 6.1.2017

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.