Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Previdno in – z glavo

6.6.2017

VPRAŠANJE: Pogosto na Facebooku ali po elektronski pošti dobim sporočila o grožnji kakšnih virusov. V njih piše, kako ne­varna pošta zgleda in kako deluje, kaj povzroči. Zanima me, ali gre tu za urbane legende ali za resna opozorila uporabnikov, ki želijo, da drugi svojih naprav ne bi “oku­žili”. Ali celo kaj drugega? Ali obstaja kakšno spletno mesto, kjer bi uradne institucije ozaveščale uporabnike o resnih grožnjah?

ODGOVOR: Sporočila, ki jih dobivate, so verjetno večinoma dobronamer­na in mogoče tudi povsem varna. Ne morete pa seveda izključiti možnosti, da so katera izmed njih pravzaprav zavajanje ali celo »phishing« oziroma »ribarjenje«. Pri »phishingu« gre za to, da nas skušajo z neko vabo – denimo, z lažnim obvestilom o tem, da nam bo nekaj (elektronski naslov, profil na družbenem omrežju, dostop do PayPal računa …) nehalo delovati ali kaj podobno ne­prijetnega – prepričati, da prek priložene hiperpovezave vnesemo svoje podatke in geslo. S tem storilcu omogočimo krajo podat­kov za dostop do spletnih storitev v našem imenu in v skrajnem primeru tudi krajo našega denarja.

Kot ste že sami omenili, je možno, da gre v kakšnem primeru za urbano legendo, saj se tudi to občasno zgodi. Žal je res, da zelo hitro narašča število okužb s kriptovirusi in izsiljevalskimi virusi, ki vam ob okužbi zašifrirajo vse dokumente na računalni­ku. Večina teh virusov potuje z okuženimi priponkami po elek­tronski pošti. Protivirusni programi jih ne zaznajo, saj je virus v priponki dobro zakrit, »sprosti« in aktivira se šele, ko odpremo priponko. Pri teh virusih je, žal, edini protivirusni program tisti v naši glavi, saj ti virusi izkoriščajo našo radovednost in predvsem našo neobveščenost.

Na srečo imamo, poleg mednarodnih virov, tudi slovenske referenčne strani, na katerih se lahko seznanite z aktualni­mi virusi in drugimi pretnjami in kjer lahko preverite vero­dostojnost raznih dobrohotnih opozoril, ki jih prejemate. V sklopu Arnesa deluje SI-CERT (nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij), ki kot del svojih dejavnosti izvaja tudi preventivno ozaveščanje javnosti prek projekta Varni na internetu (vni.si). Priporočam vam, da se na straneh pro­jekta prijavite na novice, z njimi boste prejemali obvestila o aktualnih nevarnostih, ali da jim sledite na enem od druž­benih omrežij, kjer so aktivni. Če v objavljenem gradivu vseeno ne najdete odgovora na kakšno vprašanje, se lahko na sodelavce obrnete tudi po elektronski pošti info@varni­nainternetu.si.

Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 11/2017, 2.6.2017

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.