VPRAŠANJE: Zmeden sem. Imam svoj računalnik, pametni telefon, po novem tudi tablico. Pa še v šoli računalnik. Kako naj se organiziram, kaj in kako je najracionalnejše? Ne vem več, kje kaj shranim, tudi ne, ali je dostop do vse pošte in družabnih omrežij zmeraj in povsod prednost ali že slabost.
ODGOVOR: Naj najprej odgovorim na zadnji del vašega vprašanja. Osebno vidim našo vseprisotno povezanost sicer kot zelo veliko prednost, po drugi strani pa vse te novodobne rešitve prihajajo v naša življenja z razmeroma visoko ceno. Namreč dokaj hitro se nam lahko zgodi, da z našimi sodobnimi napravami zamenjamo vloge. Namesto da bi naprave služile nam, mi sami vedno bolj postajamo njihovi sužnji. In to prostovoljno. Kar pomislimo, kdo med nami si dandanes še lahko privošči 10-dnevni oddih brez dostopa do interneta, preko katerega »oddaljeno« uredi vsaj to in ono nujno malenkost. Da o mobilnih telefonih tukaj niti ne izgubljam besed.
Vendar vsaj po mojem mnenju razmere niso tako grozne, kot se sprva sliši, saj lahko že z nekaj discipline »vzamemo vajeti« spet v svoje roke. Začnemo lahko, denimo, že z ukinitvijo hipnih obvestil o novo prispeli elektronski pošti. Namreč takšno obvestilo nas vsakič sproti zmede in nam ukrade nekaj časa. Zato je bolje, da si za branje elektronske pošte rezerviramo določen časovni okvir, če pa nas kdo nujno potrebuje, še vedno lahko uporabi mobilni telefon. Podobno načelo bo delovalo tudi pri uporabi večine družbenih medijev. Zagotovite torej, da vas informacije dosežejo takrat, ko vi to sami želite. Razen, seveda, če ste, denimo, samostojni novinar v iskanju senzacionalne zgodbe, pri katerem šteje prav vsaka sekunda. Na dopustu poskusite načrtno omejiti vaše stike s tehnologijo. Objave na družbenih medijih, denimo, berite le popoldne ob kavi. Možnih tovrstnih izboljšav preživljanja našega vsakdana ob uporabi tehnologije je še ogromno, a o tem morda več kdaj drugič.
Strinjam se, da postaja skrb za vedno več naprav in seveda za podatke na njih za nas vedno večje breme. Tako sem tudi sam že večkrat omenil, kako pomembno je, da imamo prav na vseh sodobnih napravah, tudi na čisto majhnem pametnem telefonu, nameščen protivirusni program. Hkrati pa je potrebno, kot ste dobro opozorili že sami, poskrbeti, da je zagotovljena konsistenca naših podatkov na prav vseh napravah, ki jih uporabljamo. To pa bomo gotovo najlaže dosegli z uporabo katere izmed oblačnih storitev. Če ste zaposleni na šoli, vrtcu, fakulteti ali kateri izmed drugih izobraževalnih ali raziskovalnih organizacij, lahko uporabite kar Arnes Mapo (https://mapa.arnes.si/). Omogoča vam namreč shranjevanje vaših datotek v oblaku ter dostop do njih tako prek različnih računalnikov kot tudi mobilnih naprav – torej tablic in telefonov. Tako boste prav ves čas vedeli, kje iskati in katera je zadnja verzija datoteke, ki jo želite odpreti. Čeprav ste pozabili, ali ste jo nazadnje urejali na vašem šolskem namiznem računalniku, domačem prenosniku ali morda mobilnem telefonu. In najboljše od vsega – ves čas boste vedeli, da so vaši podatki varno shranjeni v Sloveniji in da zagotovo nihče ne bere vaših dokumentov z namenom učinkovitejšega oglaševanja. Seveda pa lahko uporabite tudi katero izmed priznanih komercialnih storitev, kot so Dropbox, GoogleDrive, ali druge, vendar vam svetujem, da pred začetkom uporabe pozorno preberete pogoje uporabe teh storitev.
Vir: Domen Božeglav, Šolski razgledi, številka 11/2014, 6.6.2014
