Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Povabilo k izpolnjevanju kratke anonimne ankete

Na Safe.si se trudimo, da bi bila naša spletna stran čim bolj pregledna in uporabna. Mnenje uporabnikov nam je zelo pomembno. Vabimo vas, da izpolnite kratko anonimno anketo o uporabnosti spletnega mesta Safe.si in nam ga pomagate narediti še bolj uporabnega.

Smo dovolj zreli za svobodo govora?

4.7.2017

VPRAŠANJE: Zanima me ali sem res edini, ki ga moti nivo komuniciranja na slovenskih spletnih straneh? V mislih imam predvsem grobe, sovražne in neprimerne komentarje pod članki in pisanje na forumih. Ali se res ne da nič narediti v zvezi s tem in ali je res drugim ljudem to všeč?

ODGOVOR: Kar takoj vas lahko pomirim, da nikakor niste edini, ki ga to moti. Glede na anketo, ki jo je Spletno oko (točka prijave nelegalnih vsebin, ki vključujejo tudi sovražni govor) izvedlo lani, je pri nas ljudi, ki jih tovrstno izražanje moti, kar 90 procentov. Verjetno se ob tem najprej vprašamo kako je sploh možno, da je potem toliko žaljivega in sovražnega pisanja, a žal odgovor na to vprašanje ni povsem enostaven.

Ljudi, ki v spletni komunikaciji namenoma vnašajo razdor in slabo volje med vse ostale udeležene, ki se obnašajo žaljivo, objavljajo neprimerne komentarje, ki v vsako tako komunikacijo vnašajo vsebine, ki s tematiko, o kateri je govora, nimajo nobene povezave, predvsem z namenom, da izzovejo spor med ostalimi udeleženimi, imenujemo »(spletni)Troli« (ang Troll) in njihovo početje »trolanje«. Pri tem gre v osnovi za dva tipa ljudi. Take, ki zaradi osebnostnih lastnosti ali nezadovoljstva na drugih področjih v življenju, ta medij uporabljajo za sproščanje svojih frustracij in pa ljudi, ki »trolajo« za doseganje nekega cilja; na primer namerno vnašanje razdora, preusmerjanje pozornosti, poskus diskreditacije avtorja članka, ipd..

Pri tem pa so raziskovalci na univerzi Stanford preko obsežne raziskave, ki se je posvetila »trolom« in  prišli do zaključka, da lahko marsikateri človek, ki se v določeni situaciji čuti izzvano, postane »trol«, če pa je ta oseba poleg tega še slabe volje ali jezna, se ta verjetnost znatno poveča. V raziskavi se je namreč pokazalo, da ljudje, ki so izpostavljeni spletnemu okolju, kjer je že veliko negativnih komentarjev, veliko hitreje objavijo negativne in neprimeren komentarje, kot v pozitivno naravnanem okolju. Ravno tako se je pokazalo, da so udeleženci, za katere se pri testiranju razpoloženja ugotovilo, da so napeti in nerazpoloženi, večkrat objavljali negativne in neprijetne komentarje. Raziskali so tudi kakšen vpliv ima negativna reakcija ali ocena s strani drugih članov skupnosti na avtorje neprijetnih komentarjev in ugotovilo so, da pisci, ki jih skupnost zavrača, pravzaprav pišejo še več komentarjev in da le-ti postanejo še bolj neprijetni.

To na prvi pogled sicer izgleda kot spirala brez konca, a izkaže se, da možne rešitve tega problema vseeno obstajajo. V sklopu iste raziskave so dognali da so »troli«, ki bodo vnašali agresijo in negativizem v skupnost, običajno prepoznavni že po 5 do 10 objavah in da jih je torej možno že zelo hitro zaznati. Če gre za moderiran forum in, če seveda dotični medij to dopušča in omogoča, je možno »trole« odstraniti iz skupnosti, preden v njej sprožijo razmah negativizma in agresije.

Vprašanje pa je ali smo kot skupnost dovolj zreli,  da znamo zagotoviti svobodo govora na eni strani in se po drugi strani postaviti po robu sovražnosti med nami. Vsak izmed nas ima svojo človeško pravico, da je na spletu obravnavan spoštljivo, a verjetno je težko na spletu zagotoviti nekaj, kar nam ne uspeva najbolje v našem fizičnem življenju.

Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 12/2017, 16. 6. 2017

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.