VPRAŠANJE: V zadnjem letu sem večkrat naletel na omembo nevarnih spletnih iger oziroma nekakšnih »izzivov«, ki naj bi bili povezani s samopoškodovalnim vedenjem mladih. Mi mogoče lahko pojasnite, kako je s temi igrami?
ODGOVOR: Kot ste opazili, se v zadnjem času res več govori o samopoškodovalnem vedenju mladih, ki naj bi bilo vezano na različne igre, na katere otroci in mladostniki naletijo na spletu. Medijsko najbolj izpostavljeno izmed teh iger so celo obtožili, da otroke in mladostnike lahko privede do samomora. Na srečo se je izkazalo, da gre za povsem izmišljeno zgodbo o igri, ki naj bi se začela v Rusiji in v kateri naj bi administratorji in guruji igre otroke in mladostnike postopno vodili skozi serijo izzivov, ki vključujejo samopoškodovalno vedenje in na koncu samomor. Mediji so, seveda, z veseljem pograbili zgodbo in pisali o tem, da je v Rusiji veliko mladostniških samomorov, ki so vezani na to spletno igro.
Poznejše raziskave so pokazale, da je šlo za izmišljeno novico. Žal pa se je pokazalo, da je medijsko širjenje povsem izmišljene zgodbe v državah, kjer so mediji novico povzeli in jo širili, ponekod zares povzročilo kratkotrajen trend, ki je vključeval samopoškodovalno vedenje in vznik posamičnih lokalnih »gurujev«, ki so igro izrabili za vplivanje na vrstnike. Z izmišljeno zgodbo so tako nekateri nasilneži dobili idejo za novo obliko izvajanja vrstniškega nasilja. Česa se lahko naučimo iz zgoraj napisanega?
Internet in nove tehnologije v naša življenja prinašajo mnogo sprememb, predvsem v življenje otrok in mladostnikov, a zaradi tega novim medijem pogosto pripisujemo celo veliko večji vpliv na mlade, kot ga zares imajo. Vzrokov za samopoškodovalno vedenje verjetno ni treba iskati v spletnih igrah, temveč je bolj verjetno, da jih bomo našli v otrokovi fizični realnosti. Tako vedenje je namreč odziv na stisko, ki jo otrok doživlja. Če mu okolje ne ponudi opore, ki jo potrebuje, je seveda večja verjetnost, da se bo pridružil eni izmed skupnosti na spletu, v kateri se počuti sprejetega. Med spletnimi skupnostmi pa, žal, obstajajo tudi take, ki lahko otroke in mladostnike vodijo v aktivnosti, ki jim škodujejo.
Vir: Maja Vreča, Šolski razgledi, številka 15/2017, 29.9.2017
