Razvoj umetne inteligence hitro napreduje, sledijo pa mu zaskrbljujoči vplivi – tako na družbo kot tudi na okolje. Izpusti toplogrednih plinov iz podatkovnih centrov se že od leta 2020 drastično višajo, kar nas postavlja pred ključno vprašanje o naši prihodnosti: umetna inteligenca ali skrb za podnebje?
Umetna inteligenca, ki jo danes srečamo v mnogih spletnih storitvah, je primarno namenjena prepoznavanju vzorcev: na podlagi tega nam lahko npr. predlaga vsebine ne družbenih omrežjih, ki nam bodo všeč in bodo zagotovile, da omrežje uporabljamo več časa. Za razliko od tradicionalnih programov, kjer razvijalci točno določijo, kako program deluje, se umetna inteligenca svojega delovanja 'nauči' ob iskanju vzorcev iz velikih baz podatkov, kar omogoča njeno delovanje.
Razvoj umetne inteligence zahteva obdelavo velikih količin podatkov, na katerih se algoritmi učijo tudi več tednov in mesecev, pri tem pa seveda porabljajo velike količine električne energije. Tudi po opravljenem učenju je okoljski razkorak med umetno inteligenco in tradicionalnimi programi zelo velik, saj lahko umetna inteligenca za svoje naloge porabi tudi do 38-krat več energije. Obdelava enega samega vprašanja v spletnem asistentu z umetno inteligenco na primer zahteva 10-krat toliko energije, kot bi jo porabili, če bi to vprašanje vpisali v navaden spletni iskalnik. Tako ima tudi klepetanje z umetno inteligenco ali ustvarjanje slik in videoposnetkov za zabavo velike negativne posledice na okolje.
Enormne zahteve po električni energiji prinesejo več izpustov toplogrednih plinov in mnogo večjo porabo vode. Veliki podatkovni centri namreč zahtevajo tudi milijone litrov vode za hlajenje svojih strežnikov, pri tem pa dodatno obremenjujejo električna omrežja, ki so že sedaj močno preobremenjena zaradi podnebnih sprememb. Svetovni gospodarski forum je aprila letos ocenil, da se energijska poraba umetne inteligence podvoji vsakih 100 dni. Energija za te potrebe pa pogosto prihaja iz virov fosilnih goriv: tako v Združenih državah Amerike plinske elektrarne, ki so bile pred zaprtjem, zdaj spet obratujejo, da priskrbijo dovolj električne energije za razvoj in delo umetne inteligence.
Četudi bi nam umetna inteligenca v prihodnosti lahko pomagala upravljati s podnebnimi spremembami, ne smemo pozabiti na to, kar že počne v sedanjosti. Glede na tako visoke cene za okolje se je smiselno vprašati, ali mora naš odgovor na podnebne spremembe res biti primer vrhunske tehnologije? Manj tehnološko zapletene rešitve so pogosto bolj vzdržljive in trajne.
Za našo prihodnost je pomemben ne samo razvoj novih tehnologij temveč tudi kritičen pristop do izbire tehnologij, kjer je pomembno, da upoštevamo njihove negativne posledice, ko razmišljamo o morebitnih prihodnih koristih.
