Vpliv lepotnih idealov na družbenih omrežjih

28.5.2024

Ob Dnevu varne rabe interneta 2024 je avstrijski Center za varnejši internet predstavil rezultate nove raziskave o lepotnih idealih na spletu, v kateri so proučevali učinke digitalnih medijev na samopodobo mladih med najstniki od 12. do 17. leta starosti. Rezultati kažejo, da se mladi soočajo z velikim pritiskom glede nedosegljivih lepotnih idealov, hkrati pa je podpora staršev in drugih odraslih v njihovem življenju neprecenljivega pomena pri soočanju z le-temi.

Ker se na spletnih družbenih omrežjih mladi ves čas srečujejo s podobami idealnih teles, čutijo velik pritisk, da bi tudi sami morali videti kot zvezdniki in vplivneži. Več kot polovica od 400 anketiranih najstnikov je tako povedala, da si želijo spremeniti nekaj glede videza, in več kot četrtina jih je že razmišljala o lepotnem posegu.

68 % najstnikov je izrazilo, da želijo na objavljenih fotografijah ter v resničnem življenju videti lepo, z dobrim stilom (64 %) ter vitko postavo (54 %). Privlačnost videza je pomembna za 27 % deklet ter kar 40 % fantov, kar kaže na to, da so lepotni ideali prisotni v vsakdanjem življenju mladih ne glede na spol. Fantje in dekleta izkusijo različna pričakovanja glede svojih teles, a oboji se znajdejo pod pritiskom nerealnih podob na spletu.

Dve tretjini najstnikov se strinja, da imajo družbena omrežja vpliv na njihovo samopodobo, in skoraj tri četrtine poroča, da svoje telo primerjajo z drugimi zaradi slik, ki jih vidijo na družbenih omrežjih. Podobno skoraj tri četrtine anketiranih meni, da so mladi pod vplivom raznih lepotnih gurujev ter fitnes vplivnežev: 53 % jih je že spremenilo svoj videz na podlagi objav vplivnežev ter kupilo različne izdelke, ki so jih vplivneži promovirali na družbenih omrežjih.

Poleg slavnih vplivnežev pa na samopodobo mladih vplivajo tudi komentarji njihovih vrstnikov, ki so še posebej na spletu pogosto negativni: kar 74 % najstnikov je že prejelo žalitve glede svojega videza, hkrati pa jih 30 % meni, da mora njihova spletna podoba videti čim bolj brezhibno.

Na srečo pa mladi najdejo tudi različne strategije, kako se temu pritisku izogniti ali ga vsaj malo ublažiti. Dve tretjini se jih trudi sprejeti sebe takšne, kot so, 59 % jih izmenjuje pozitivne komentarje s svojimi prijatelji in 63 % jih meni, da manj časa na družbenih omrežjih pomaga pri soočanju s pritiskom in lepotnimi ideali.

A kljub temu implementacija teh strategij ni vedno enostavna, saj se lahko mladi pri tem srečajo s številnimi ovirami, kjer še posebej potrebujejo podporo svojih staršev, učiteljev in drugih. Zato je še posebej pomembno, da tudi odrasli poskrbimo za svoje digitalne kompetence, da se bomo v svetu spletnih družbenih omrežij lahko orientirali na način, ki bo mladim v podporo in zgled.

Vir: Better Internet For Kids, 26. 2. 2024

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija