Spletno klepetanje

Spletno klepetanje je eden najpogostejših načinov preživljanja časa na internetu. Prek spletnih klepetalnic, družbenih omrežij in aplikacij za sporočanje lahko z nekaj kliki komuniciramo s prijatelji ali spoznavamo nove ljudi z različnih koncev sveta. Omogoča nam hitro in preprosto izmenjavo informacij, krepitev ter ohranjanje obstoječih odnosov in vzpostavljanje novih povezav z ljudmi, ki jih sicer morda nikoli ne bi spoznali.

Klepetanje z ljudmi, ki jih poznamo in se z njimi družimo tudi v fizičnem svetu (npr. sošolci, sorodniki), običajno ne predstavlja velikega tveganja. Upoštevati pa moramo, da pri izmenjavi tekstovnih sporočil težko izrazimo čustva in morebiti nekaj, kar mislimo v hecu, je lahko razumeti kot žalitev. Uporaba emotikonov pri tem ni v pomoč, še posebej, če jih uporabljamo prepogosto.

Vsak človek, ki ga spoznamo na internetu, je neznanec. Sčasoma se lahko z njim spoprijateljimo, vendar ni pametno, da bi mu zaupali najbolj osebne skrivnosti. Nekateri lahko zelo dolgo, tudi mesece igrajo vlogo prijatelja in počasi manipulirajo, preden nam škodujejo. Zato je vedno treba biti zelo previden, ko spoznavamo nove ljudi na družbenih omrežjih, preko videoiger in različnih aplikacij, ki omogočajo klepet. Nikoli ne moremo biti povsem prepričani, da je nekdo, ki ga spoznamo na internetu res ta, za katerega se izdaja in da nima skritih namenov.

Kakšna so tveganja spletnega klepetanja?

Ena največjih nevarnosti spletnega klepetanja je stik z neznanci, ki imajo slabe namene. Na spletu se številni predstavljajo z lažnimi imeni, fotografijami ali celo popolnoma izmišljenimi identitetami, da bi pridobili naše zaupanje. Medtem ko nekateri to počnejo zgolj iz radovednosti ali dolgočasja, želijo drugi z nami manipulirati, pridobiti podatke s katerimi nam škodujejo (npr. gesla), nas nagovarjajo k pošiljanju golih posnetkov, nam grozijo in izsiljujejo in nas želijo tako ali drugače izkoristiti ali škodovati. Pogovori se pogosto začnejo čisto nedolžno s preprostimi vprašanji.

Dodatno tveganje predstavlja umetna inteligenca – napredni klepetalni roboti nas lahko zavedejo, da mislimo, da komuniciramo z resnično osebo, medtem ko zbirajo naše podatke, širijo lažne informacije ali nas usmerjajo na nevarne povezave in z nami manipulirajo.

Tveganje predstavljajo tudi vsebine, s katerimi se srečujemo v klepetalnicah. Žaljiva sporočila, neprimerne ali nasilne slike, sovražni govor ter različne oblike spletnega nadlegovanja so žal prepogosti. To nas lahko spravi v slabo voljo, razžalosti, povzroči neprijetne občutke, stres, zmanjšajo samozavest in negativno vplivajo na naše duševno zdravje. Če pogovor postane neprijeten ali žaljiv, je pomembno, da ukrepamo – takoj prekinemo pogovor, sogovornika blokiramo ali prijavimo neprimerno vedenje.

V pogovorih pazimo, kaj povemo o sebi. Informacije, kot so ime, naslov, šola ali telefonska številka, lahko hitro pristanejo v napačnih rokah, kjer jih nekdo uporabi za nepoštene ali škodljive namene. Čeprav se nam sogovornik morda zdi zaupanja vreden, moramo vedno skrbno premisliti, kaj delimo. Kar je enkrat objavljeno na spletu, pogosto ni mogoče popolnoma izbrisati.

Kaj narediti, če se pri pogovoru počutim neprijetno?

Če ti je pri pogovoru neprijetno, ga ni treba nadaljevati. Če gre za pravega prijatelja, povej, da ti je neprijetno in zahtevaj, da preneha s takšnim pogovorom. Če pa gre za nekega neznanca ali samo »spletnega« znanca, prekini pogovor. Če te v pogovoru kakor koli nadleguje, ti grozi ali podobno, ga prijavi družbenemu omrežju ali aplikaciji, kjer pogovor teče.

Praktični napotki za učitelje: 

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija