Raziskava 1ka panel 2024: Varna raba interneta in starši

Raziskava Centra za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede je zbrala podatke v okviru metodološkega projekta Ocenjevanje in modeliranje pristranskosti zaradi neodgovorov v verjetnostnih spletnih anketah (J5-50159). Zbiranje podatkov za sklop »Varna raba interneta in starši« je v okviru 1ka verjetnostnega panela potekalo v juniju 2024, sodelovalo je 931 respondentov, od tega 266 staršev (oziroma skrbnikov), ki so odgovarjali na vprašanja o rabi interneta pri njihovih otrocih (starost 0–17 dopolnjenih let).

Izpostavljamo naslednje glavne poudarke: 

• Med starši je 84 % teh, ki navajajo, da njihovi otroci  uporabljajo internet, celo 17 % je staršev otrok, ki so še v starosti 0–2 (preden dopolni 3 leta). Starost 10–12 let je prelomna, saj uporabo navajajo že skoraj vsi anketirani starši. Starši otrok starih 13 let in več pa vsi poročajo, da njihovi otroci uporabljajo internet.  

• Nekateri otroci (po navedbi staršev) vstopajo v uporabo interneta še pred dopolnjenimi 3 leti, kar je v nasprotju s strokovnimi priporočili, hkrati pa je to pojav, ki ga v podobnem ali še večjem obsegu srečamo tudi v drugih državah.  

• Starši poročajo, da v starosti 3–10 let internet otroci najpogosteje uporabljajo 1 uro dnevno, kasneje pa 2 uri dnevno. Tretjina staršev otrok v starosti 13–17 let navaja, da njihovi otroci uporabljajo internet 4 ure in več na dan. Seveda pa se lahko poročanje staršev razlikuje od dejanske uporabe. 

• Otroci na internetu najpogosteje gledajo videe, razen v starosti 16–17, ko je na prvem mestu igranje iger. V igranje iger sicer vstopi že tretjina otrok v starosti 3-5 let, v starosti 10–12 let jih igra že štiri petine, kasneje pa okoli 90 % otrok.  

• S starostjo 10–12 let skoraj vsi otroci uporabljajo internet za šolsko delo; v tej starosti polovica otrok že uporablja tudi družbena omrežja, čeprav je za vstop v uporabo družbenih omrežij praviloma potrebna starost 13 let. V starosti 13–15 uporaba družbenih omrežij (po poročanju staršev) preseže 90 %. 

• Družbena omrežja prestavljajo glavnino časa, ki ga otroci preživijo in internetu. Pri tem se v vseh starostnih skupinah najpogosteje uporablja YouTube, razen pri starosti 13–15 in 16–17, ko se najpogosteje uporablja Snapchat. V določenih starostnih skupinah se pogosteje uporabljajo tudi Tok Tok, Viber, Instagram in Facebook. 

• Otroci do 9 leta uporabljajo internet skoraj v celoti skupaj s starši; določena izjema so igre in družbena omrežja, kar uporabljajo tudi sami. Po tej starosti sodelovanje staršev v splošnem upada. Kljub temu tudi v kasnejših starostih večina staršev poroča, da vsaj polovico časa, ki ga otrok porabi za gledanje videov, učenje novih stvari, izobraževanje in komuniciranje izvajajo skupaj z otrokom.  

• Pametni telefon se začne med otroci, ki uporabljajo internet, pojavljati v starosti 6 – 9 let, kjer ga ima že tretjina otrok. V starosti 10–12 let ima pametni telefon že tri četrtine otrok, od starosti 13 let naprej pa ga imajo praktično vsi otroci. 

• Otroci, ki sicer uporabljajo internet, vendar še nimajo pametnega telefona, pa kar v polovici primerov uporabljajo pametne telefone drugih oseb. 

• Starejši otroci (16–17 let) so prvi mobilni telefon v povprečju dobili pri 11 letih, vendar se ta starost pri mlajših otrocih premika proti starosti 10 let. 

• Sledenje otroku preko mobilnega telefona izvaja polovica staršev. 

• Najpogostejša omejitev rabe mobilnega telefona je neuporaba med obroki (93 %), sledi prepoved uporabe ponoči (75 %) ter omejitve naročniškega paketa (60 %). Starševski nadzor na napravi uporablja 48 % staršev, prepoved nošnje mobilnega telefona v šolo pa 41 %. S starostjo otroka omejitve sicer hitro izginjajo: 73 % staršev otrok starih med  16–17 let poroča, da njihovi otroci nosijo telefon v šolo.  

• Dve tretjini staršev otrok v starosti 13–17 let navaja, da je njihov otrok pod vplivom lepotnih idealov, ki skupaj z vplivom oglaševanja prevladujeta (56-57 %) od vključno 3–5 let naprej. V pogledu vplivanja na otroke sledijo spletni vplivneži, vrstniški pritiski, sporne vrednote, nasilne igre ter pornografija. Slednjo sicer navaja le okoli desetina staršev, kar je verjetno  podcenjeno, vsaj glede na nekatere raziskave med otroci. 

• Okoli desetina staršev meni, da znajo njihovi otroci v starosti 6–9 let spremeniti nastavitve zasebnosti, odstraniti kontakt iz družbenih omrežij, preveriti podatke, ki se zbirajo na internetu, ali prijaviti neprimerno vsebino. Delež se zvišuje do starosti 15–17, ko vsi starši ocenjujejo, da njihovi otroci to znajo.  

• Neprimerne oziroma nezakonite vsebine je po poročanju staršev srečala četrtina (24 %) otrok starih 3 leta in več. Večinoma gre za žaljive vsebine (63 %), slabe zglede (59 %) in nasilje (56 %), sledijo zavajajoče vsebine (44 %) in vsebine za odrasle (14 %). Pri tem je bila večina (74 %) otrok zaradi tega vznemirjena, 16 % pa celo zelo vznemirjenih. Večina je (po mnenju staršev, v raziskavah med otroci so razmerja precej drugačna) o tem obvestila starše (85 %), nekateri tudi vrstnike (38 %); učitelji se pri tem ne pojavijo. Četrtina staršev, ki so o tem poročali, navaja, da so neprimerne vsebine prijavili, pri čemer niso prejeli povratne informacije glede prijave. 

• V pogledu neskončnega drsenja (angl. infinite scrolling) se uporaba prične že preden so stari 3 leta (torej v starosti 0–2 leti) in nato hitro narašča do 100 % v starosti 15–17 let, ko dnevna uporaba preseže 50 % časa porabljenega na internetu. Ponovno je starost 10–12 let tista, kjer se zgodi prelom, saj takrat v uporabo vstopi večina otrok (66 %). Starši so nad tem zmerno zaskrbljeni. Pri tem tudi dve tretjini staršev uporabljata neskončno drsenje, čeprav v manjšem obsegu (modus je 30-60 minut) kot otroci, pri katerih je dnevni modus porabe časa za neskončno drsenje 1–2 uri. 

Nekatere podrobne analize in priloge so na https://www.1ka.si/sic24.