Safe.si raziskava SID 2024: Spletno vrstniško nasilje med najstniki

Vsaj eno obliko spletnega nasilja je že doživelo kar 65 % osnovnošolk med 7. in 9. razredom ter 55 % enako starih osnovnošolcev, je pokazala raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki je bila izvedena februarja 2024 v okviru praznovanj Dneva varne rabe interneta.

Poleg visokih deležev je zaskrbljujoče tudi to, da so se le-ti v 6 letih, ko je bila nazadnje na Fakulteti za družbene vede izvedena tovrstna raziskava (Odklikni! 2018), povečali. Takrat je o spletnem nasilju poročalo 10 odstotnih točk manj osnovnošolskih najstnic (55 %) ter 6 odstotnih točk manj fantov (49 %).

Poleg tega se izvajanje nasilja prek spleta širi med mlajše najstnike. V raziskavi leta 2018 je bilo spletnega nasilja več med srednješolci kot osnovnošolci. Letos pa so se deleži osnovnošolcev izenačili in celo nekoliko presegli srednješolce. Delež srednješolcev, ki so doživeli spletno nasilje, ostaja na enaki ravni kot pred šestimi leti. Letošnja raziskava je tako pokazala, da je eno od oblik spletnega nasilja doživelo 63 % dijakinj (leta 2018 64 %) in 54 % dijakov (enako kot 2018).

Mladi doživljajo več različnih oblik nasilja

Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki jih mladi doživljajo najpogosteje, so širjenje neresničnih govoric o njih (41 % v OŠ in 38 % v SŠ), prejemanje sporočil z neprimerno vsebino, na primer spolne narave (35 % v OŠ in 39 % v SŠ), prejemanje žaljivih, nesramnih komentarjev o njihovem videzu (31 % v OŠ in 25 % v SŠ), ustvarjanje in razpošiljanje njihovih posnetkov brez dovoljenja (26 % v OŠ in 24 % v SŠ) ter grožnje (25 % v OŠ in 20 % v SŠ).

Iz primerjave podatkov je razvidno, da so tisti, ki so doživeli nasilje na spletu, v raziskavi 2024 poročali, da so doživeli več oblik le-tega kot v raziskavi 2018. Deleži najstnikov, ki so doživeli posamezne oblike nasilja, so se v primerjavi z letom 2018 namreč povečali precej bolj, kot se je povečal skupen delež vseh, ki so že doživeli nasilje na spletu. Še posebej pri tem izstopajo osnovnošolske najstnice, pri katerih so se deleži pri nekaterih oblikah spletnega nasilja podvojili, potrojili ali povečali celo za petkrat.

Bistvena razlika med fanti in dekleti v doživljanju spletnega nasilja

Razen nekaj izjem vse oblike spletnega nasilja tudi v večji meri doživljajo dekleta kot fantje. Poleg tega dekleta v raziskavi poročajo, da jih nasilje bolj prizadene, medtem ko je fantom v največjih deležih ob tem vseeno ali celo smešno. Osnovnošolke, ki so bile tarče spletnega nasilja, so odgovorile, da so se ob tem počutile stresno (42 %), 37 % jih je bilo jeznih, 35 % zaskrbljenih, 28 % je bilo vseeno, okrog četrtine jih je bilo prestrašenih in prav toliko razburjenih. Vsaka peta zaradi nadlegovanja ni mogla spati, enak delež se jih je počutilo osramočenih in nemočnih. Po 14 % jih je imelo zaradi tega šolske težave: se niso mogle učiti, ali si niso upale v šolo. Skoraj vsaka deseta (8 %) pa je imela kot posledico spletnega nasilja zdravstvene in telesne težave. Med osnovnošolci pa jih je kar polovica, ki so dejali, da jim je bilo ob spletnem nasilju vseeno, 31 % je bilo smešno, 25 % je bilo jeznih, več kot polovico manj kot deklet jih je bilo pod stresom (18 %). Precej manj jih je bilo zaskrbljenih (vsak peti), prav toliko jih je bilo razburjenih. Po 10 odstotnih točk manj kot deklet jih je bilo prestrašenih ali ni moglo spati. Ugotavljamo, da predvsem fantje spletno nadlegovanje normalizirajo in ga jemljejo kot nekaj običajnega.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija