30.3.2022 - Poročilo predstavlja izbrane rezultate drugega vala Raziskave o pripravljenosti sodelovanja v mobilnih anketah in posredovanja fotografij, ki je med drugim vseboval tudi vprašanja o mnenjih o organizacijah, ki se ukvarjajo z varno rabo interneta, o varni uporabi interneta pri otrocih, o pogledih na zbiranje parapodatkov ter o pripravljenosti posredovanja fotografij tekom mobilnih anket. V tem poročilu obravnavamo sklope vprašanj, ki se nanašajo na organizacije, ki se ukvarjajo z varno rabo interneta, vključno s prijavami internetnih vsebin, ki so povezane z zlorabo otrok; pravili rabe elektronskih naprav pri otrocih in varno rabo interneta pri otrcih. Raziskavo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) FDV. Zbiranje podatkov je potekalo s standardiziranim spletnim vprašalnikom od 23. 3. do 17. 5. 2021.
Med organizacijami, ki želijo izboljšati varno uporabo interneta, sta najbolj prepoznavna Arnes in Varni na internetu: Safe.si in Spletno Oko sta na tretjem oziroma četrtem mestu. Približno dve tretjini respondentov teh dveh organizacij ne pozna in zanju tudi še niso slišali. Za večino organizacij je poznavanje najvišje v starostnih skupinah od 31 do 45 in 46 do 60 let, z izjemo Arnes-a, ki je najbolj prepoznaven pri mlajših od 30 let. V povprečju respondenti vlogo, ki jo imajo Safe.si, Varni na internetu, Spletno oko in Zavod varni internet pri izobraževanju o varni uporabi interneta, ocenjujejo pozitivno. Najvišjo povprečno oceno ima Varni na internetu, Safe.si je na drugem mestu, Spletno oko pa na četrtem. Vloga pri izobraževanju o varni uporabi interneta je pri vseh organizacijah v poprečju višje ocenjena med moškimi kot med ženskami. Safe.si ima najvišjo oceno med respondenti v starostni skupini od 46 do 60 let, ostale organizacije pa v starostni skupini do 30 let.
Skoraj 90 % anketiranih je dejalo, da bi neprimerne vsebine na internetu prijavili pristojnim organizacijam, v kolikor bi naleteli nanje. Delež tistih, ki bi podali prijavo, narašča po starostnih skupinah, glede na izobrazbo pa je ta delež najnižji med respondenti s srednjo stopnjo izobrazbe in najvišji med respondenti z osnovno ali nižjo stopnjo izobrazbe. Od respondentov, ki bi podali prijavo, je največji delež takih, ki bi to prijavo zagotovo podali policiji, najmanjši delež pa takih, ki bi prijavo zagotovo podali neprofitni organizaciji ali društvu.
Med respondenti je tretjina staršev oz. skrbnikov vsaj enega otroka med 3 in 17 let starosti, ki živi v njihovem gospodinjstvu. Od teh jih ima skoraj 90 % pravila, ki jih morajo otroci spoštovati, ko uporabljajo elektronske naprave. Glede na izobrazbo je najvišji delež takih staršev, ki imajo pravila, med tistimi s srednjo stopnjo izobrazbe. Najpogostejši pravili sta prepoved posredovanja osebnih informacij na internetu in uporaba žaljivih besed in posnetkov, med najmanj pogostimi pravili sta prepoved uporabe spletnih družabnih omrežij brez nadzora in prepoved uporabe aplikacij za klepet brez nadzora. V povprečju se respondenti strinjajo, da so tako otroci v njihovi družini kot tudi respondenti sami ustrezno informirani o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke. Skupno se jih skoraj tretjina strinja ali povsem strinja, da imajo pri otrocih težave s prekomerno rabo interneta in mobilnih naprav, polovica pa se jih s tem ne strinja ali sploh ne strinja. Prav tako se v povprečju ne strinjajo s tem, da imajo pri otrocih težave z varno rabo interneta in mobilnih naprav. Kot najpomembnejši vir za informiranje o varni uporabi interneta in mobilnih naprav za otroke starši v povprečju navajajo šolski sistem, le-temu pa sledijo osebni stiki, internet, televizija in izobraževalni dogodki.
