Tina Podlogar, UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora
Samopoškodovalno in samomorilno vedenje sta kompleksni obliki vedenja, pri čemer dejavnike tveganja in varovalne dejavnike prepoznavamo med številnimi individualnimi značilnostmi posameznika, a tudi v socialnem okolju, v značilnostih družine in v širšem okolju. Tudi mediji in internet imajo pri tem pomembno vlogo, ki v zadnjih letih s prisotnostjo pametnih telefonov postaja vse bolj kompleksna. Mladostniki so zaradi značilnosti razvojnega obdobja ranljivi za tvegano, samopoškodovalno in samomorilno vedenje, obenem so bolj kot v drugih razvojnih obdobjih dojemljivi za vpliv vrstnikov in medijskih sporočil. To lahko vodi tudi do posnemanja samomorilnega vedenja (fenomen je bil po Goethejevem romanu Trpljenje mladega Wertherja poimenovan Wertherjev učinek) in klastrov samomorov, t. j. večjega števila med seboj povezanih samomorov, najpogosteje mladih. V prispevku se bomo osredotočili na značilnosti problematičnih medijskih vsebin (kot je npr. nadaljevanka 13 razlogov, zakaj), ki lahko prispevajo k nevarnim načinom izražanja stiske med mladimi, s tem ko jih odvračajo od konstruktivnega reševanja težav in iskanja pomoči. Spregovorili bomo tem, kako lahko v danih okoliščinah preventivno delujemo na individualnem nivoju ter na ravni šole oz. drugih institucij.
