Mladi po vsej Evropi odraščajo v digitalnem svetu. Kar vsak tretji uporabnik interneta je namreč mlajši od 18 let. Digitalni svet pa za otroke oziroma mladostnike s posebnimi potrebami predstavlja svet, v katerem lahko navidezno živijo kot vsi ostali njihovi vrstniki. Kot je pokazala raziskava, otroci s posebnimi potrebami skoraj nikoli ne razkrijejo svoje invalidnosti, njihova preživljanja časa na spletu pa se med seboj zelo razlikujejo.
Čeprav imajo otroci s posebnimi potrebami koristi od digitalnega okolja – se lahko povežejo s svojimi vrstniki, preživljajo svoj prosti čas ob virtualnem igranju glasbil, kuhanju, vrtnarjenju - moramo vseeno biti pozorni, saj so lahko še toliko bolj izpostavljeni potencialnim spletnim tveganjem. Ta vidik zahteva, da vlade, digitalna industrija, šole ter tudi zdravstvene službe namenijo več pozornosti varni rabi interneta.
Po besedah generalne sekretarke Sveta Evrope, Marije Pejčinović Burić je digitalno okolje lahko »olajševalec« in »izenačevalnik« za otroke s posebnimi potrebami, saj jim nudi dodatne možnosti dostopa do informacij, komunikacije z vrstniki ter tudi učenja in igranja. Kljub temu pa obstajajo številne pasti, ki ogrožajo njihovo varnost poleg tega pa tudi ovire, ki ta dostop ovirajo – od tehnoloških do jezikovnih. Ključno je torej ustvariti varno in vključujoče digitalno okolje za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter jim zagotoviti ustrezna orodja in opremo, ki bi jim omogočila vključevanje v družbo, ne da bi bila pri tem ogrožena njihova pravica do zasebnosti.
Svet Evrope je izdal poročilo, ki opisuje izkušnje otrok s posebnimi potrebami v digitalnem okolju. V njem so analizirani izzivi, s katerimi se ti otroci spopadajo ter podanih nekaj priporočil, kako tem otrokom zagotoviti varen dostop do digitalnih vsebin. V raziskavi je sodelovalo 96 otrok iz šestih držav – Belgije, Nemčije, Moldavije, Portugalske, Turčije in Združenega kraljestva.
