V času, ko se velik del našega življenja odvija pred zasloni, se starši redno srečujejo z vprašanji, kot so: koliko časa lahko otrok preživi pred zasloni, kakšne vsebine naj mu ponudim in kakšna je moja vloga v medijski vzgoji? Mnogi starši ob tem zamenjujejo otrokovo tehnološko spretnost z medijsko pismenostjo. Vendar medijska pismenost ne pomeni samo vešče uporabe tehnologije, temveč pomeni predvsem razumevanje medijev, varno uporabo tehnologije in zmožnost aktivne uporabe, ki ni sama sebi namen, temveč pomaga posamezniku doseči zastavljene cilje. V projektu Eduskills+Media so razvili aktivnosti za vzgojiteljice in vzgojitelje, da bi s pomočjo fotografije otrokom približali svet medijev.
Ker večina otrok danes v tehnološki svet vstopa že pred vstopom v šolo, je treba temelje medijske pismenosti graditi tako v vrtcu kot doma, so prepričani partnerji projekta Eduskills+Media – Fotografija kot orodje za medijsko vzgojo v vrtcih, ki je podprt s strani programa Erasmus+. »Pomembno je, da starši dobijo kakovostne in praktične informacije glede strokovnih priporočil, povezanih z medijsko uporabo predšolskih otrok.« pravi Jelena Alpeza iz zagrebškega vrtca Pčelica. »Prav tako pa je pomembno tudi, da si sami postavijo vprašanja in analizirajo lastno vedenje: Katere medije uporabljamo pri sebi doma in ali imamo postavljena pravila glede uporabe? Ali pri nas obstaja čas brez telefonov in tablic? Kakšen zgled sem svojim otrokom?«.
Starše dostikrat zanima, koliko časa lahko otroci preživijo pred ekrani. Svetovna zdravstvena organizacija ima tukaj jasna priporočila. Otroci mlajši od dveh let naj ne bi preživljali časa pred zasloni. Otroci starejši od dveh let naj pred zasloni preživijo največ eno uro na dan. Pri otrocih starejših od pet let pa lahko vsako leto dodamo po deset minut dnevno. Vendar je še bolj kot sama številka pomembna kakovost preživetega časa pred zasloni. Uporaba medijev je lahko zabavna, poučna, aktivna in kreativna. Da bi starši otrokom omogočili takšen pristop k medijem, je pomembno skrbno izbrati vsebine in otroke ob spoznavanju medijev spremljati. To je še posebej pomembno pri predšolskih otrocih.
V Vrtcu Tezno v okviru projekta Erasmus+ otroci skupaj z vzgojiteljico Petro Ferlič raziskujejo zimsko dvorišče vrtca. Najdejo zamrznjeno pajčevino, zaplato snega, gole veje grmovja. Svoja odkritja beležijo s fotoaparatom. Zbirajo jih in ob koncu leta primerjajo posebnosti letnih časov skozi utrinke, ki so jih sami izbrali. »Presenetljivo je, kakšen občutek imajo otroci za fotografijo. Ne samo, da to zelo radi počnejo, dosti fotografij je tudi zares dobrih,« pravi ravnateljica in ljubiteljska fotografinja Mojca Cvirn, pobudnica projekta, v katerem poleg hrvaškega in estonskega vrtca sodelujejo še slovenska partnerja Inter-kulturo in Zavod za fotografsko terapijo ter nemški medijski studio. »Fotografija je medij, ki spodbuja aktivno in kreativno uporabo. Zato je idealen medij za vstop v medijsko vzgojo.« dodaja.
Fotografija je lahko sredstvo izražanja, dokumentiranja, analiziranja pa tudi pripomoček za spodbujanje kritičnega razmišljanja. In ker smo danes obkroženi s podobami, je pomembno, da jih znamo »brati«. Kaj nam sporočajo? Ali so vse podobe pristne ali so nekatere manipulirane? Kakšen bi lahko bil namen takšne manipulacije? To je nekaj od vprašanj, ki jih v okviru projekta skozi fotografske aktivnosti skupaj raziskujejo vzgojiteljice in otroci. Zbirko teh aktivnosti bodo naslednje leto objavili na portalu za vzgojiteljice in vzgojitelje EduskillsPlusMedia in upajo, da bodo s tem spodbudili tudi druge vzgojiteljice, da medijsko vzgojo vključijo v svoje delo.
Najbolj pomembno sporočilo vzgojiteljic, ki sodelujejo pri projektu: »Zaupajte sebi in otrokom ter spodbujajte otroka, da aktivno in radovedno spoznava svet. Z mediji in brez.«
