"Doomscrolling" je izraz, ki opisuje nenehno brskanje po negativnih novicah, kljub dejstvu, da v posamezniku sprožajo neprijetne občutke. Ta težava je posledica delovanja človeških možganov, saj so ti nagonsko pozorni na morebitno nevarno situacijo in posledično nenehno iščejo morebitne grožnje. Ker so grožnje za naše preživetje pomembnejše kot druge informacije, posvečamo več pozornosti negativnim kot pozitivnim informacijam.
Še posebej v aktualnih razmerah, ko nam iz vseh strani grozi še kar trajajoča pandemija COVID-19, zaradi ranljivosti, zelo hitro podležemo negativnim informacijam. Zaradi zaskrbljenosti smo le še bolj dovzetni za dezinformacije in teorije zarote, ker nam ponujajo lažne odgovore na stvari, ki so v resnici neznane.
Zaradi prevelike obkroženosti z negativnimi novicami lahko zelo hitro pride do tesnobe in stresa. Negotovost namreč sproži željo po dodatnem iskanju informacij, da bi imeli občutek, kot da imamo vse pod nadzorom. Ko iščemo informacije v takem stanju, smo še posebej občutljivi na negativne novice. Namesto da bi novice povečale občutek nadzora, negativne novice le še potrjujejo naše strahove ter tesnobo – in tako se vrtimo v krogu.
Znanstveniki so to vrtenje v krogu poimenovali spiralni učinek, ki je podoben tistemu, ki je prisoten pri depresiji. Iskanje novic v okolju, polnem negativnih vsebin, sproži tesnobo. Ta nato povečuje potrebo po informacijah, da bi se počutili, kot da imamo vse pod nadzorom. Potreba po informacijah pa sproži nadaljnje iskanje, ki prinese še več negativnih novic. To nato postane cikličen proces.
K cikličnosti procesa prispevajo tudi algoritmi, ki vsako naše iskanje skrbno beležijo in se pri naslednjem odzovejo s podobnimi informacijami, kot smo jih iskali v preteklosti. Brskanje po negativnih novicah bo povečalo negativne zadetke tudi v prihodnih iskanjih.
Spiralni učinek in cikličnost pa je mogoče zaustaviti. To lahko naredimo s samoregulacijo, ki pa od nas zahteva veliko truda in zavedanja naših lastnih dejanj. Rešitev namreč zahteva aktivna in usklajena prizadevanja za prenehanje s takšnim vedenjem. Tega pa se moramo najprej zavedati. Priporočeno je, da vsak posameznik pri sebi preveri, ali mu je stran, po kateri brska, prinesla nove in koristne informacije, prav tako pa naj spremlja svoj čustveni odziv na zadetke iskanja. Občasno lahko tudi popolnoma prenehate z brskanjem, se odmaknete in naredite odmor. To vam bo pomagalo, da boste bolj kritični in manj čustveni ter da boste posledično bolj objektivno ocenili kar vidite.
Vsekakor to ne pomeni, da ignorirate pomembne dogodke. Seznanite se s pomembnimi vsebinami, ampak ob tem spremljajte ali so res potrebne in koristne. Z vztrajnostjo in doslednostjo se boste na tak način izognili negativnim čustvom in osebnim stiskam, prav tako pa boste veliko prispevali tudi ljudem okoli sebe. Brezskrben in pozitiven človek namreč ima tudi občutek za druge – pa naj si bo to v obliki sočutja, razumevanja ali empatije. To pa v kriznih časih še kako potrebujemo.
