Zavajajoče vsebine, polresnice in neresnice

Ne verjemite vsemu, kar preberete na internetu. Pravzaprav je bolje, da dvomite o vsem, kar berete, ali vidite – še posebej ne verjemite le enemu viru. Ker je na internetu vse več lažnih novic, ki jih poznamo tudi pod angleškim izrazom fake news, in drugih laži, je treba biti pozoren in se naučiti prepoznavati, katere novice so prave in katere ne. Živimo v vse bolj povezanem svetu informacij, v katerem je širjenje lažnih novic precej enostavno, zato moramo biti pri branju novic in sprejemanju različnih informacij vedno bolj kritični.

Viri lažnih novic so zelo različni, družabna omrežja pa so najpogostejša platforma za njihovo deljenje. O družabnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, Snapchat ipd. ne smemo razmišljati zgolj kot o straneh, namenjenih komunikaciji, ampak tudi kot o kanalih, prek katerih se širi politična ali kakršnakoli druga propaganda. Velik del svetovne populacije uporablja družabna omrežja, a se mnogo uporabnikov verjetno ne zaveda, da so postala novo politično orodje za širjenje resnic in neresnic. Upoštevati moramo tudi, da je eden izmed glavnih razlogov za objavo in širjenje lažnih novic služenje denarja preko prikazovanja oglasov. Z namenom, da se prepreči ali vsaj zameji širjenje lažnih novic, se družabna omrežja trudijo na različne načine. Poleg razvoja orodij za prepoznavanje takšnih novic pripravljajo tudi različna izobraževalna orodja in nasvete uporabnikom. 

Tu je nekaj osnovnih vodil, ki vam bodo pomagala ohraniti kritičnost in lažje prepoznati lažne novice.

  • Če vas zanima neka tema ali polemika, pobrskajte nekoliko globlje. Preberite proti argumente, preverite, ali gre morda za starejšo sliko ali video, ki so ga preuredili in ga izvzeli iz konteksta.
  • Preverite vire. Poskušajte ugotoviti izvor informacij, ki jih berete in se prepričajte, da gre za zanesljive vire. Kadar berete članke, si oglejte njihove izvorne povezave. Gre za enega izmed najpreprostejših korakov, a si zanj le malo ljudi vzame čas. Spletni dnevniki (blogi) in novice so običajno povezani z drugimi spletnimi stranmi. Preklikajte skoznje in sami preberite izvorne informacije. Ugotovili boste, da si nekateri blogerji sploh ne vzamejo časa, da bi dejansko prebrali članek in le zapišejo svoj odziv na interpretacijo naslova.
  • Razlikujte med mnenjem in dejstvom.
  • Eden izmed najpomembnejših načinov za zaščito pred lažnimi novicami je kritično mišljenje. Bodite kritičen bralec. Dvomite o vsem, kar vidite. Postavljajte veliko vprašanj, raziskujte in bodite pozorni, če se stvari ne ujemajo. Pomembno je, da ostanete skeptični.
  • Pazite se domnevno resničnih zgodb, ki so se zgodile »prijatelju prijatelja.« To je običajna praksa urbanih mitov, da bi zgodba pridobila verodostojnost. Podobno ne domnevajte, da sklicevanje na nekoga zagotavlja legitimnost – lahko je del prevare!
  • Ne oblikujte mnenj na podlagi čustev – počakajte nekaj časa, preden se opredelite. Lažne novice so v veliko primerih namreč ustvarjene z namenom, da pri bralcih vzbudijo ekstremno reakcijo.

Lažne novice ali fake news so lahko za avtorje odličen vir zaslužka, zato sumljivim novicam ne verjemite in ne klikajte nanje. Če se zdi predobro, da bi bilo res, verjetno tudi je. Uporaba zdrave pameti je najboljša zaščita pred prevaro.

Verodostojnost informacij lahko preverimo na spletnih straneh, ki se ukvarjajo s preverjanjem informacij:

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija