Kako najbolje zaščititi mlade pred negativnimi vplivi in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih? Prepoved uporabe pametnih telefonov in omejen dostop do družbenih omrežij sta morda najbolj preprosti rešitvi, a vprašanje je, če sta tudi zares učinkoviti.
Večini mladih uspe razviti pozitiven odnos s tehnologijo, ki jih obkroža v njihovem vsakdanu: v raziskavi med 8.000 mladostniki v Veliki Britaniji jih je več kot dve tretjini povedalo, da na spletu še niso izkusili ničesar neprijetnega. To pa seveda ne pomeni, da škodljive vsebine na spletu ne obstajajo ali da se mladostniki nikoli ne srečajo z njimi. Vendar pa enako velja tudi za mnoge druge aktivnosti v njihovem življenju: mladi lahko kaj neprimernega, neprijetnega ali škodljivega izkusijo tudi v šoli, med popoldanskim hobijem ali na zabavi s prijatelji. V teh primerih jih običajno spodbujamo, da se pogovorijo z odraslo osebo, ki ji zaupajo, ter skupaj poiščejo način za soočanje s problemom. Zakaj pa enakega pristopa ne uporabimo tudi za tegobe v digitalnem svetu?
Prepovedi so pogosto neučinkovite, saj se mladi najdejo obvozne poti okoli njih. Vendar pa si zaradi tega ne upajo več obrniti k odraslim po podporo in pomoč, ko zabredejo v težave ali se soočijo z neprijetno situacijo. Zaupanje in spodbujanje sta mnogo boljši alternativi, saj lahko tako mlade opolnomočimo za življenje v digitalnem svetu ter jim nudimo oporo, kadar se ne morejo znajti sami. Malo verjetno je, da bodo mladi zaupali svoje težave staršem ali učiteljem, če že vnaprej vedo, da jih bo čakala kazen in pridiga o tem, kako sploh ne bi smeli biti na družbenih omrežjih.
Omejiti dostop do pametnih telefonov ali družbenih omrežij za vse mladostnike do neke arbitrarne starosti - 14 ali 16 ali celo 18 let - je praktično nemogoče. Pri postavljanju in uveljavljanju takih prepovedi pogosto izgubljamo ne samo čas, temveč tudi zaupanje mladih ter priložnosti, da jih naučimo konstruktivnega soočanja s škodljivimi vsebinami na spletu – enako kot to storimo tudi za neprijetnosti na drugi strani zaslona.
