Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani je v okviru projekta Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih (DIGI.DR) izvedla obsežno raziskavo o spletnem nadlegovanju med mladimi. V raziskavi, ki je potekala med osnovnošolci zadnje triade in srednješolci, se je pokazalo, da je spletno nadlegovanje med mladimi še vedno zelo velik izziv tako za mlade kot tudi za družbo.
Spletno nadlegovanje ali spletno nasilje je oblika nadlegovanja preko mobilnih telefonov, interneta ali drugih oblik informacijsko-komunikacijske tehnologije, ko nekdo svojega vrstnika žali, nadleguje, zasmehuje, ogroža ali ustrahuje, pošilja neprimerne vsebine, predeluje njegove posnetke, deli njegove intimne posnetke, ga izključuje iz vrstniških skupin in podobno.
Več deklet kot fantov žrtev spletnega nasilja
V zadnjem letu je eno izmed oblik spletnega nasilja doživelo dobrih 50 % vprašanih, tako v osnovni šoli kot tudi v srednji šoli. Kaže pa se razlika med dekleti in fanti. V osnovni šoli je bilo žrtev 51 % fantov in 55 % deklet, v srednji šoli pa 49 % fantov in 58 % deklet.
Slika: Delež mladostnikov, ki so v zadnje, letu doživeli vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja

Drugače pa je pri pogostosti doživljanja spletnega nasilja. Predvsem med osnovnošolci je več fantov, ki doživljajo nasilje pogosteje kot dekleta (tedensko ali skoraj vsak dan), v srednji šoli je ta razlika manjša.
V osnovni šoli slaba polovica vprašanih fantov (49 %) pozna osebo, ki jih je nadlegovala, ta delež pa je nekoliko večji med dekleti (50 %). Osnovnošolke najpogosteje nadleguje eno dekle (24 %) ali en fant (23 %). Osnovnošolci pa so najpogosteje žrtev spletnega nadlegovanja s strani enega fanta (39 %) in s strani skupine več fantov (20 %). Podobno je tudi pri srednješolcih, vendar jih tu več kot polovica poroča, da poznajo osebo, ki jih je nadlegovala (55 % pri fantih in 54 % pri dekletih). V srednji šoli dekleta pogosto nadleguje (eno) drugo dekle (28 %), sledi (en) fant (26 %) in več fantov (15 %). Fante v največji meri nadleguje (en) fant (36 %) ali več fantov (21 %).
Slika: Poznavanje storilcev

Tisti, ki tehnologije uporabljajo več, so tudi pogosteje deležni spletnega nasilja
Spletnega nadlegovanja so pogosteje deležni tisti, ki več uporabljajo mobilne telefone in družbena omrežja. Osnovnošolci, ki še niso doživeli spletnega nadlegovanja, v povprečju dnevno uporabljajo telefon 67 minut manj kot tisti, ki so ga že doživeli. Pri srednješolcih je ta razlika v povprečju 42 minut.
Podobno je pri uporabi družbenih omrežij. Tu se pokaže, da je delež osnovnošolcev, ki so že doživeli spletno nasilje, najnižji pri tistih, ki uporabljajo družbena omrežja manj kot eno uro na dan (42 %), in najvišji pri tistih, ki omrežja uporabljajo več kot 4 ure na dan (72 %). Pri srednješolcih je podobno ( 46 % in 62 %).
Slika: Deleži mladostnikov, ki so doživeli spletno nasilje glede na povprečno trajanje uporabe družbenih omrežij
Spolno nadlegovanje na spletu je usmerjeno predvsem proti dekletom
Srednješolke so pogosteje prejemale nezaželene fotografije ali videoposnetke (24 % deklet proti 16 % fantov) ter fotografije s spolno vsebino brez privolitve (17 % deklet proti 9 % fantov). Spletno spolno nadlegovanje se pri dekletih pojavlja več kot dvakrat pogosteje kot pri fantih (v osnovni šoli 7 % deklet, 2 % fantov, v srednji šoli 10 % deklet, 4 % fantov).
Fantje in dekleta različno doživljajo spletno nadlegovanje
Fantje, ki so deležni spletnega nasilja, temu ne pripisujejo večjega pomena. Glede tega jim je vseeno, nadlegovanje nima učinka nanje, jih jezi ali pa jim je smešno. Pri dekletih pa je slika povsem drugačna. Nasilje ima nanje velik čustven vpliv. Počutijo se zaskrbljeno, jezno, osramočeno in tudi depresivno. Kljub temu pa je tudi velik del deklet, ki jim je za nadlegovanje vseeno, kar je posledica pogostosti oz. vsakdanjosti nadlegovanja.
Slika: doživljanje spletnega nasilja s strani fantov in deklet

Dekleta kot priče spletnega nadlegovanja kažejo več empatije – približno tretjina jih je žrtvi pomagala ali jo potolažila. Fantje pa so v največjem deležu (36 % osnovnošolcev, 40 % srednješolcev) priznali, da niso ukrepali, ker se jih to ne tiče.
Povzročitelji spletnega nasilja
Osnovnošolci imajo pri povzročanju večine oblik spletnega nadlegovanja višje deleže kot osnovnošolke - izjema je ustvarjanje lažnega profila, saj so dekleta pogosteje poročala o tem dejanju (9 % deklet proti 6 % fantov). Najpogostejše oblike povzročanja spletnega nadlegovanja pri osnovnošolcih so: žaljivi komentarji o videzu (9 %), izsiljevanje (9 %) in deljenje skrivnosti (8 %). Pri osnovnošolkah pa so najpogostejša dejanja: ustvarjanje lažnih profilov (9 %), deljenje skrivnosti (9 %) in žaljivi komentarji o videzu (7 %). Opazimo lahko, da so fantje v osnovni šoli bolj prisotni pri agresivnih dejanjih (grožnje, izsiljevanje, žaljivi komentarji ter vdori v profile), osnovnošolke pa izstopajo predvsem pri manipulativnih dejanjih (ustvarjanje lažnih profilov, deljenje skrivnosti).
Slika: deleži povzročiteljev spletnega nasilja glede na tip šole in spol

Podobno je pri srednješolcih, kjer je tudi večji delež fantov kot deklet pri večini oblik nasilja. imajo pri povzročanju večine oblik spletnega nadlegovanja višje odstotke kot srednješolke. Izjemi sta ustvarjanje lažnega profila (8 % deklet proti 5 % fantov) in deljenje skrivnosti (11 % deklet proti 9 % fantov). Najpogostejše oblike povzročanja spletnega nadlegovanja pri srednješolcih so: žaljivi komentarji o videzu (12 %), grožnje (9 %) in sramotenje zaradi spolne identitete ali usmerjenosti (10 %). Pri srednješolkah pa so najpogostejše oblike povzročanja spletnega nadlegovanja: deljenje skrivnosti (11 %), žaljivi komentarji o videzu (10 %) in ustvarjanje lažnih profilov (8 %). Podobno kot v osnovni šoli, so fantje v srednji šoli izraziteje bolj prisotni pri neposrednih in agresivnih dejanjih (grožnje, izsiljevanje, žaljivi komentarji, komentarji spolne narave, sramotenje zaradi spolne identitete). Srednješolke pa izstopajo pri bolj posrednih in manipulativnih dejanjih (deljenje skrivnosti, ustvarjanje lažnih profilov, pretvarjanje identitete).
V srednji šoli so deleži pri povzročanju skoraj vseh oblik spletnega nadlegovanja višji kot v osnovni šoli, kar kaže na nekolikšen porast problematičnih vedenj s starostjo.Prav tako je večji delež storilcev med posamezniki, ki uporabljajo telefone in družbena omrežja dlje.
Raziskava potrjuje, da spletno nadlegovanje med mladimi ostaja pereč problem, ki zahteva sistematične ukrepe – od ozaveščanja in preventive do učinkovite pomoči žrtvam. Posebej skrb vzbujajoča je povezava med dolgotrajno uporabo družbenih omrežij in povečano izpostavljenostjo nasilju ter spolno nadlegovanje deklet.











