Niso samo osebni računalniki tisti, ki lahko postanejo žrtev delovanja virusov in drugih škodljivih programov, temveč so tudi mobilni telefoni na udaru mobilnih virusov, vohunskih programov, trojanskih konjev, črvov, phishing strani in podobnega. Zaradi vseh nevarnosti, ki prežijo na naše telefone, je pomembno, da poskrbimo za ustrezno zaščito in da poznamo načine, kako lahko pride do okužbe ali vdora in kako se pred njimi zaščitimo. Prav tako ne smemo pozabiti na zaščito v primeru morebitne kraje ali izgube telefona.
Kaj se lahko zgodi z našim telefonom?
Nezaželena vsebina se lahko prenese na našo mobilno napravo na več načinov, vključno s SMS in MMS sporočili, prenosom vsebin, preko javne brezžične internetne povezave, preko Bluetooth povezave in preko aplikacij. Operacijski sistem Android se šteje za t. i. "odprti" operacijski sistem, kar v bistvu pomeni, da lahko proizvajalci pametnih telefonov spreminjajo številne nastavitve, prav tako lahko vsak ustvari aplikacijo zanj. Na žalost to pomeni tudi, da je Android bolj dovzeten za zlonamerno programsko opremo za razliko od iPhonov, ki uporabljajo operacijski sistem iOS. Zato je še posebej za lastnike Android naprav pomembno, da pazijo na glavna tveganja, ki jim je Android telefon izpostavljen.
Med najpogostejše težave spadajo virusi, za katere je značilno, da so se sposobni razmnoževati in prenašati brez vednosti in volje uporabnika, ko pa se razmnožijo, lahko začnejo s škodljivim vedenjem (na primer brisanje podatkov).
Trojanski konj je vrsta zlonamerne programske opreme, ki se predstavlja uporabniku kot uporaben program, v resnici pa prikrito deluje v ozadju in okuži telefon. Ne razmnožuje se sam, zato ne spada med viruse.
Mobilni telefoni se lahko okužijo z vohunsko programsko opremo, ki deluje kot prava aplikacija, a ko ta zlonamerna programska oprema okuži naš telefon, zbira naše osebne podatke in jih pošilja avtorju ali komu drugemu, podatki pa lahko postanejo tudi javni.
Eno izmed tveganj je lažno predstavljanje ali phishing, pri čemer gre običajno za lažno spletno stran, ki je na videz zelo podobna ali skoraj enaka originalni spletni strani (npr. stran za prijavo v spletno igro), na njej pa prevaranti pridobijo uporabniška imena in gesla ali številke kreditnih kartic in podobno. Povezavo na to lažno stran običajno prejmemo z neželeno e-pošto ali preko SMS, v katerem se pošiljatelji lažno predstavljajo za administratorja spletne strani ali za uslužbenca banke. Možno je tudi, da se nam odprejo pojavna okna, ki nas skušajo prepričati, da obiščemo takšno lažno spletno stran in pustimo podatke.
Zelo pogosta zlonamerna programska oprema je tudi črv, ki se običajno razširi preko SMS in MMS sporočil, njegov glavni cilj pa je nadaljevati razmnoževanje in razširjanje po napravah, pri čemer lahko vsebuje tudi zavajajoča ali zlonamerna navodila.
Kako vemo, da je telefon okužen?
Glavni znaki, da je naš mobilni telefon okužen, so nepravilno delovanje aplikacij, (pre)hitro praznjenje baterije, povečan prenos podatkov, nenadzorovano pošiljanje SMS sporočil in klicev in še nekateri drugi. Kateri znaki se pojavijo, je odvisno predvsem od vrste zlonamerne programske opreme. Nekatere okužbe lahko sprožijo samodejno klicanje, pošiljanje sporočil in vzpostavljanje spletne povezave, veliko vrst zlonamernih programov pa celo samodejno prenese aplikacije, ne da bi nas prosili za dovoljenje (trojanski konj). Še eden izmed znakov je lahko tudi odpiranje pojavnih oken z oglasi. Ko to postane zelo nadležno in je teh oken bistveno več kot običajno, je možno, da je naš telefon okužen.
Vdor
Naš pametni telefon je zmogljiv računalnik, zato so tudi tveganja podobna tveganjem, ki so jim izpostavljeni računalniki. Eno izmed takšnih tveganj so vdori, ko hekerji neposredno dostopajo do naših podatkov oziroma do naše naprave. Izkušeni hekerji lahko prevzamejo popoln nadzor nad telefonom. Strategije kriminalcev se nenehno razvijajo in ves čas iščejo nove načine, kako vdreti v mobilne naprave in ukrasti podatke.
Kako vemo, da nam je nekdo vdrl v napravo? Če se v telefonu pojavijo neznane aplikacije ali čudna sporočila in številke v imeniku, smo morda žrtev hekerskega vdora. Ko hekerji prevzamejo nadzor nad napravo, pogosto začnejo spreminjati datoteke in jih razporejati ali šifrirajo podatke za svojo korist. Prav tako bodimo pozorni na naše bančne transakcije. Ko hekerji pridobijo dostop do telefona, imajo verjetno tudi dostop do vseh naših podatkov o plačilih, zato lahko tudi z opazovanjem transakcij vidimo, če se dogaja kaj sumljivega. Če postanemo žrtev napada virusa ali druge zlonamerne programske opreme, moramo vedeti, da se v ozadju verjetno skriva heker – oseba, ki želi na tak način priti do informacij na našem telefonu.
Kraja
Drugo tveganje, s katerim se uporabniki mobilnikov vsakodnevno soočamo, je možnost kraje. Če nam nekdo ukrade mobilni telefon, obstaja nevarnost, da bo dostopal do naših fotografij, video posnetkov, gesel, nakupoval v spletni trgovini, klical v tujino ali na kakšen drug način povzročil vrtoglave stroške. Sodobni mobilni telefoni so zaščiteni pred krajo s privzetim šifriranjem oziroma z uporabo kode PIN ali gesla za zaklepanje naše naprave (tudi prstnega odtisa, skeniranja obraza ipd.).
Če ne uporabljamo gesla ali je naše geslo enostavno, kot je na primer 1234, lahko tat zelo preprosto in hitro odklene telefon. A tudi, če je telefon zaklenjen z geslom, lahko tat še vseeno vidi nekatera obvestila, ki se prikazujejo (prejeto sporočilo, obvestilo družabnega omrežja, e-sporočilo), prav tako se lahko odzove na klic.
