Družabna omrežja diskriminirajo slovenske uporabnike

23.8.2022

Družabna omrežja in digitalne platforme na različne načine varujejo zasebnost svojih mladoletnih uporabnikov po svetu, a raziskava, pri kateri je sodeloval slovenski zavod Vsak, je pokazala, da ni vsem zagotovljena enaka mera zaščite. Dostop do pomoči in navodil je v večini primerov omejen na bolj razširjene jezike, zato so uporabniki govorci manj razširjenih jezikov, kot je tudi slovenščina, diskriminirani.

Do diskriminacije prihaja na različne načine. Družabno omrežje TikTok ima na primer v Evropski uniji, Združenem kraljestvu in Švici omejen dostop do nekaterih funkcionalnosti aplikacije za mladoletne uporabnike, v drugih državah pa ta zaščita v pogojih uporabe ni opredeljena. Platforma za sporočanje WhatsApp otrokom iz evropskega območja ponuja več pojasnil o brisanju osebnih podatkov kot otrokom iz Indije in Brazilije, prav tako pa otroke v Evropi bolje zaščiti pred nepotrebno izmenjavo podatkov. Podobno tudi omrežje Instagram v nekaterih (večinoma evropskih) državah mladoletne uporabnike ščiti pred neželenimi stiki z odraslimi in neznanci tako, da jim ob ustvarjanju novega profila kot privzeto nastavitev ponudi zasebni profil namesto javnega.

Do velikih razhajanj pa prihaja tudi pri najnižji dovoljeni starosti uporabnikov. Tudi v primeru, ko so ponujene funkcionalnosti za vse uporabnike enake, platforme v različnih državah dopuščajo različno najnižjo starost uporabnikov (v razponu od 13 do 21 let) ali pa te starosti sploh ne določijo. Diskriminirajo pa tudi na podlagi znanja jezikov, saj so pravila in smernice uporabe ter pomoč uporabnikom pogosto na voljo zgolj v večjih svetovnih jezikih. Uporabniki iz npr. Južne Afrike tako sploh nimajo dostopa do teh gradiv v svojem maternem jeziku, četudi aplikacija prikazuje meni in vsebino v njihovem jeziku. Tudi slovenski uporabniki so diskriminirani, saj pri nekaterih družabnih omrežjih manjkajo navodila in pomoč v slovenskem jeziku.

Več kot očitno je, da lahko enakopravne digitalne pravice otrokom s celega sveta zagotovimo le preko uzakonjenih predpisov, ki varujejo njihovo zasebnost. V številnih evropskih državah namreč že veljajo različni zakoni o zasebnosti, kar pojasni, zakaj so tam mladostniki bolje zaščiteni. Podobna zakonodaja pa je trenutno na obzorju tudi v Kaliforniji, Avstraliji in na ravni celotne Evropske unije.

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Center za družboslovno informatiko logo Arnes MISSS Insafe
EU Logotip - Sofinancira Evropska unija Logotip URSIV