Ko bom velik, bom vplivnež!

16.8.2022

Otroci so včasih sanjali o tem, da bi postali astronavti: danes pa bi mnogi raje bili spletni vplivneži oz. influencerji. Kljub zapeljivim podobam, ki jih vidimo na družabnih omrežjih, pa ni vse zlato, kar se sveti. Vplivništvo ima namreč tudi temne strani, ki pogosto vodijo daleč stran od uspešne karierne poti.

Rezultati ankete iz leta 2019 kažejo, da si otroci v Veliki Britaniji bolj želijo postati YouTube ustvarjalci kot pa astronavti. Mnoge premamijo glamurozen življenjski stil, visoki zaslužki in spodbude nekaterih vplivnežev, da lahko na tej poti res vsakemu uspe: a realnost je običajno popolnoma drugačna.

Veliko vplivnežev spletne vsebine namreč ustvarja zgolj kot hobi, večino ali kar celoto zaslužka pa poberejo podjetja, za katera delo vplivnežev predstavlja skoraj zastonj oglaševanje. Prav tako pa uspeh in zaslužek še zdaleč nista odvisna zgolj od kakovosti dela in vloženega truda. Vplivneži so lahko bolj ali manj uspešni glede na spol, raso, spolno usmerjenost in mnoge druge dejavnike, nad katerimi nimajo nobenega vpliva, industrija pa med njimi na široko diskriminira: temnopolti vplivneži tako na primer zaslužijo kar 35 % manj kot belopolti vplivneži.

Poleg tega morajo za svojo uspešnost in vidnost na spletu vplivneži skrbeti sami, kar jih pahne v neskončen boj proti algoritmom spletnih družabnih omrežij, ki se vedno spreminjajo in vedno znova določajo, kdo bo uspešen in kdo ne. Zaradi tega se vplivneži pogosto počutijo prisiljene, da o sebi razkrivajo vedno več, pripravljajo vedno več objav in počnejo vedno bolj nevarne stvari, da bi ostali čim bolj relevantni. Ta pritisk pa ima na dolgi rok tudi zelo hude posledice za njihovo mentalno zdravje.

Čeprav je kariera spletnega vplivništva lahko zelo mikavna, se je pomembno pogovarjati tudi o njenih manj glamuroznih straneh. V tej panogi bo namreč potrebno še kar nekaj korenitih sprememb, preden bo zares postala varna in uspešna karierna pot za vsakogar.

Vir: The Conversation, 28. 6. 2022

Priporočene novice:

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Pravno obvestilo  |  Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Center za družboslovno informatiko logo Arnes MISSS Insafe
EU Logotip - Sofinancira Evropska unija Logotip URSIV