Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Anketa, ki jo je spomladi 2025 izvedla točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je pokazala, da je orodja generativne umetne inteligence že uporabilo 88 % učencev tretjega triletja osnovne šole in 92 % dijakov. Orodja generativne umetne inteligence učenci in dijaki najpogosteje uporabljajo za šolsko delo ter za raziskovanje tem, ki jih zanimajo.
Družbena omrežja lahko vplivajo na razvoj psiholoških blodnjavih motenj ali poslabšajo njihove znake. Najbolj ranljivi so tisti, ki že imajo izkrivljeno podobo o sebi. Raziskovalci zato svetujejo zmanjšanje uporabe teh platform in razvoj tehnologij, ki bi spletne stike bolj približale resničnemu življenju.
Spletnega nasilja je vedno več. Deloma je to posledica vedno večje digitalizacije življenja mladih in širši dostop do družbenih omrežij. V EU približno vsak šesti mladostnik poroča, da je žrtev spletnega nasilja, vsak osmi pa prizna, da ga je storil.
Sčasoma se naveličamo uporabe nekega družbenega omrežja, ali pa smo ga samo preizkusili, ostal pa nam je račun oz. profil. Priporočljivo je takšne račune izbrisati, med drugim tudi zato, da ne bi prišlo do njihove ugrabitve in zlorabe.
Najstniki kljub pogosti uporabi družbenih omrežij težko ločijo med resničnimi in lažnimi spletnimi vsebinami. Mnogi se niti ne zavedajo, kako pogosto so izpostavljeni dezinformacijam, ki lahko vplivajo na njihovo razmišljanje, odločitve in vedenje v vsakdanjem življenju.
V svetu mladih lahko en sam emotikon (emoji) pove več kot tisoč besed. Ta vizualni jezik se uporablja za izražanje čustev, pripadnosti in prepričanj, včasih tudi nevarnih. Serija Adolescence opozarja, kako lahko na videz nedolžne spletne podobe postanejo sredstvo za širjenje sovraštva in nasilja.
Jugend Internet Monitor, ki ga izvaja avstrijska organizacija Saferinternet.at, razkriva najnovejše trende na področju uporabe družbenih omrežij med mladostniki v Avstriji. WhatsApp je najbolj priljubljena platforma.
Evropska komisija je predstavila novo aplikacijo za preverjanje starosti in smernice za večjo varnost mladih na spletu. Da bodo lahko otroci in najstniki še naprej varno uživali v učenju, ustvarjanju in druženju na spletu.
Končno smo prosti. Ni budilke, ni testov, ni nadležnih domačih nalog. Poletje je čas za druženje, izlete, dolge večere in seveda skrolanje, sproščanje in igranje iger. Telefon je z nami skoraj povsod, mogoče celo bolj kot kopalke. A medtem ko se sproščamo, splet ne počiva. Če že dajemo na stran šolske skrbi, ne odložimo še zdrave pameti. Malo previdnosti nam lahko reši poletje pred težavami, ki si jih res ne želimo. Preverimo, kako ostanemo varni tudi takrat, ko se zdi, da je vse brezskrbno.
(sporočilo za javnost) V raziskavi 'Varna raba interneta in starši', ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani poleti 2024 v okviru 1ka verjetnostnega panela, se kaže, da znaten delež staršev ne ravna v skladu s priporočili stroke glede starosti vstopa otrok v internet oziroma obsega dnevne uporabe. Tako ravna okoli desetina staršev za otroke v starosti do 5 let, petina za 6–9 let stare otroke ter kar polovica pri otrocih od 10 let naprej.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.