Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
Točka osveščanja o varni rabi interneta
Veliko najstnikov na stranišču brska po telefonu ali igra igrice, vendar raziskave kažejo, da to ni najbolj zdrava navada. Če na školjki sediš predolgo, se poveča tveganje za različne zdravstvene težave, kot so težave s hemoroidi, rane na zadnjici in celo omedlevica. Najbolje je, da opraviš svoje v dveh do treh minutah in nato vstaneš.
TikTok je predstavil novosti za starše, ki imajo z najstnikom povezan račun prek funkcije Family Pairing. Omogočajo jim večji nadzor nad uporabo aplikacije, saj lahko prejemajo obvestila o objavah svojega otroka, pregledajo izbrane nastavitve zasebnosti, imajo vpogled v teme, ki zanimajo njihove najstnike, ter po potrebi blokirajo določene račune. Cilj je predvsem povečati varnost otrok ter spodbujati odprto komunikacijo v družinah.
ChatGPT lahko najstnikom ponudi zelo nevarne nasvete, kot so navodila za jemanje drog, ekstremno hujšanje ali celo pisanje samomorilnih pisem. Čeprav pogosto opozori na tveganja, ga je mogoče zlahka prelisičiti, da ustvari podrobne in osebno prilagojene načrte za škodljiva vedenja.
Meta je predstavila nove varnostne funkcije za Instagram, namenjene zaščiti mladoletnih uporabnikov pred nevarnimi stiki, spletnimi prevarami in neprimerno vsebino. Najstnikom bodo pomagale prepoznati sumljive osebe, staršem pa omogočile večji nadzor nad računi, ki jih upravljajo v imenu otrok.
YouTube je priznal, da je pri nekaterih videih na YouTube Shorts uporabljal umetno inteligenco za obdelavo posnetkov, ne da bi o tem obvestil ustvarjalce vsebin. Videi so bili samodejno obdelani tako, da so ostrejši in z navidez boljšo kakovostjo slike, kar je pri nekaterih uporabnikih sprožilo zaskrbljenost glede avtentičnosti njihovih vsebin.
Anketa, ki jo je spomladi 2025 izvedla točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je pokazala, da je orodja generativne umetne inteligence že uporabljala večina osnovnošolcev tretje triade osnovne šole in srednješolcev. Najpogosteje jih uporabljajo za šolsko delo ter za raziskovanje tem, ki jih zanimajo.
Družbena omrežja lahko vplivajo na razvoj psiholoških blodnjavih motenj ali poslabšajo njihove znake. Najbolj ranljivi so tisti, ki že imajo izkrivljeno podobo o sebi. Raziskovalci zato svetujejo zmanjšanje uporabe teh platform in razvoj tehnologij, ki bi spletne stike bolj približale resničnemu življenju.
Spletnega nasilja je vedno več. Deloma je to posledica vedno večje digitalizacije življenja mladih in širši dostop do družbenih omrežij. V EU približno vsak šesti mladostnik poroča, da je žrtev spletnega nasilja, vsak osmi pa prizna, da ga je storil.
Sčasoma se naveličamo uporabe nekega družbenega omrežja, ali pa smo ga samo preizkusili, ostal pa nam je račun oz. profil. Priporočljivo je takšne račune izbrisati, med drugim tudi zato, da ne bi prišlo do njihove ugrabitve in zlorabe.
Najstniki kljub pogosti uporabi družbenih omrežij težko ločijo med resničnimi in lažnimi spletnimi vsebinami. Mnogi se niti ne zavedajo, kako pogosto so izpostavljeni dezinformacijam, ki lahko vplivajo na njihovo razmišljanje, odločitve in vedenje v vsakdanjem življenju.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti in uporaba piškotkov
© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.