Safe.si raziskava SID 2022: Vpliv interneta na počutje in duševno dobrobit najstnikov

V okviru aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta 2022 smo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pripravili spletno anonimno anketo o vplivu interneta na počutje in duševno dobrobit najstnikov. Anketa je potekala v februarju in marcu 2022. Bila je del paketa aktivnosti, ki smo ga pripravili za osnovne in srednje šole. Paket so lahko naročili učitelji, ki so želeli izpeljati aktivnost s svojimi učenci na temo varne rabe interneta. Paket je naročilo 307 učiteljev in 265 osnovnih in srednjih šol po vsej Sloveniji. Med osnovnošolci je anketo izpolnilo 486 učenk in učencev v starosti od 12 do 15 let, med srednješolci pa 246 dijakinj in dijakov v starosti od 15 do 19 let.

Najstniki primerjajo svoje telo s podobami na spletu

Anketa je pokazala, da 45 % najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in vplivnic ter zvezdnic in zvezdnikov na spletu in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. Skoraj petina (18 %) jih poroča, da to počne pogosto. V srednji šoli je ta delež še višji, saj se kar 59 % najstnikov primerja z vplivneži in skoraj četrtina (23 %) jih to počne pogosto.

Kadar mladostniki gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se 47 % osnovnošolskim najstnikom ter 61 % srednješolcem včasih ali pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. Zato ne preseneča, da 31 % osnovnošolskih najstnikov včasih, 12 % pa pogosto svojo sliko, ki jo naredijo z mobilnim telefonom, opremi s filtri in jo drugače izboljša, da bi bil na njej videti čim boljše. Deleži med dijaki so podobni.

Izključenost iz družbe na internetu najpogosteje razlog za slabo počutje najstnikov

Iz rezultatov ankete je razvidno, da na počutje najstnikov tako v osnovni kot v srednji šoli najbolj negativno vplivajo situacije na internetu, kjer se počutijo izključeni iz družbe (vrstnikov) ali so žrtve spletnega nasilja.

Najslabše se počutijo, če so izključeni iz zasebne skupine sošolcev na družabnem omrežju ali aplikaciji. 53 % osnovnošolskih najstnikov in 57 % srednješolcev se v takem primeru počuti slabo. V primeru, da se nekdo norčuje iz njih na spletu, se neprijetno počuti 42 % najstnikov v osnovni šoli in 51 % v srednji. Skoraj polovica (45 % osnovnošolcev tretjega triletja in 49 % srednješolcev) se počuti slabo, če na spletu vidijo slike zabave, na katero niso bili povabljeni. Če nekdo dolgo ne odgovori na sporočilo, ki so mu ga poslali, se slabo počuti 44 % osnovnošolskih najstnikov in 42 % srednješolskih. Če pa prejmejo negativen komentar na svojo objavo na spletu je delež takih, ki se počutijo slabo med osnovnošolskimi najstniki 31 % med srednješolci pa 38 %. To, da nihče ne všečka njihove objave, povzroča slabo počutje pri 28 % vprašanih najstnikov v osnovni šoli in 36 % v srednji šoli.

S starostjo se povečuje delež negativnih izkušenj

Vpliv interneta je odvisen tudi od starosti. Velika razlika po starosti se pokaže pri manku spanca zaradi uporabe interneta. Medtem ko je o tem v anketi poročalo le 37 % sedmošolcev, je pri učencih 8. razreda ta delež že 44%, pri devetošolcih 54%, pri dijakih pa kar 64 %.

Podobno je pri strinjanju s trditvijo Na internetu so ljudje bolj nesramni in zlobni drug do drugega kot v živo. V 7. razredu se s trditvijo strinja 42 % učencev, v 8. razredu 56 %, v 9. razredu 60 %, pri dijakih pa se jih s trditvijo strinja 67 %.

Dojemanje, da je pritisk vrstnikov na spletu velik prav tako raste s starostjo najstnikov. V 7. razredu to občuti manj kot petina učencev (17 %), v 8. razredu 28 % učencev, v 9. razredu tretjina (33 %), pri dijakih pa 36 %.

Dekleta so bolj prezasedena z internetom kot fantje

Precej več deklet kot fantov je obremenjenih s čim hitrejšim odgovorom na prejeto sporočilo, delež pa s starostjo narašča. Kar 70 % učenk in 78 % dijakinj čuti ta pritisk, medtem ko je pri fantih delež 48 % in 59 %. Prezasedenost z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom občuti štiri petine vprašanih deklet in dve tretjini fantov. Kar 66 % osnovnošolskih deklet in 68 % srednješolk se želi za nekaj časa odklopiti od interneta, pa se bojijo, da bodo kaj zamudile. Pri fantih je ta delež 54 % in 59 %.

Prav tako več deklet kot fantov čuti pritisk družbe ali vrstnikov, da naj na spletu objavljajo podrobnosti iz svojega življenja. Pri vprašanih osnovnošolskih dekletih je ta delež 30 %, pri fantih pa 20 %. V srednji šoli pritisk čuti dobra četrtina (26 %) deklet in skoraj polovico manj fantov – le 14 %.

Dekletom tudi bolj kot fantom primanjkuje spanca zaradi uporabe telefona, aplikacij in družabnih omrežij. O tem je v anketi poročala več kot polovica osnovnošolskih najstnic (56 %), pri starejših dekletih v 9. razredu celo 63 %, pri dijakinjah pa že tri četrtine (75 %). Fantov, ki jim manjka spanca, je precej manj: v osnovni šoli 37 %, v srednji pa 45 %.

Dekleta so bolj podvržena primerjanju s podobami drugih na internetu

Skoraj tri četrtine vprašanih deklet v 9. razredu in srednji šoli primerja svojo podobo obraza in telesa s podobami na spletu. Skupno je v zadnjem triletju osnovne šole delež deklet, ki se primerjajo, 63 %, v srednji šoli pa 74 %. Pri fantih pa je bistveno drugače, saj se primerja le 23 % osnovnošolcev in 33 % dijakov. Skoraj dve tretjini deklet in le ena tretjina fantov ima vtis, da so življenja drugih boljša, kadar gledajo slike svojih prijateljev na spletu. V osnovni šoli tretjina deklet ni zadovoljna s svojim videzom zaradi gledanja popolnih objav na internetu, pri dekletih v 9. razredu se delež povzpne na 42 %. Pri fantih pa je kar štirikrat manjši, le 8 %. V srednji šoli je delež nezadovoljnih deklet 43 %, fantov pa 10 %.

Na počutje deklet gledanje slik popolnih obrazov in vitkih ali mišičastih teles zvezdnikov njihovega spola vpliva slabše kot na fante. Petina osnovnošolk in četrtina dijakinj se ob tem počuti slabo, desetina osnovnošolk in 7 % dijakinj pa zelo slabo. Pri fantih so ti deleži več kot pol manjši – le na 9 % osnovnošolcev in 6 % dijakov vpliva slabo ter na 4 % osnovnošolcev in 1 % dijakov zelo slabo.

Med osnovnošolskimi najstniki dvakrat več deklet (57 %) kot fantov (25 %) uporablja filtre in druge izboljšave svojih fotografij, ki jih naredijo z mobilnim telefonom. Pri srednješolcih je razlika med spoloma nekoliko manjša: 53 % deklet in 28 % fantov uporablja filtre.

Tako pozitivne kot negativne izkušnje na spletu se bolj dotaknejo deklet

Anketa je pokazala, da je dekletom zelo pomembno, da so del svojega socialnega kroga, in zanje mnenje drugih veliko šteje. Tako se 60 % vprašanih osnovnošolk in 62 % srednješolk počuti slabo, če so izključene iz skupin sošolcev na družabnih omrežjih ali aplikacijah za sporočanje. Pri fantih sta ta deleža 44 % in 47 %. Če na spletu vidijo slike z zabave, na katero niso bile povabljene, se slabo počuti 57 % najstnic in le približno tretjina najstnikov.

Prav tako se 57 % vprašanih osnovnošolk počuti slabo, če se nekdo norčuje iz njih na spletu. Delež s starostjo narašča: v 9. razredu je 62 % in pri dijakinjah 63 %. Pri fantih taka situacija slabo vpliva le na dobro četrtino (26 %) osnovnošolcev in slabo tretjino dijakov (32 %).

Če nekdo negativno komentira njihovo objavo na spletu, se slabo počuti 44 % najstnic v osnovni šoli in 51 % dijakinj. Pri fantih so deleži pri osnovnošolcih več kot dvakrat nižji (18 %), pri srednješolcih pa trikrat nižji (17 %). Podobno velike so razlike med spoloma, če nihče ne všečka njihove objave. Zaradi tega se slabo počuti 39 % najstnic v osnovni šoli in 48 % dijakinj. Pri fantih so odstotki skoraj trikrat nižji: pri osnovnošolcih se jih zaradi tega slabo počuti le 14 %, pri srednješolcih pa 17 %.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za zdravje in digitalno tehnologijo (HaDEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti HaDEA.

Pravno obvestilo  |  Politika zasebnosti in uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.

Fakulteta za družbene vede Arnes MISSS Insafe
Logotip MDP EU Logotip - Sofinancira Evropska unija