Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje

Objavljanje in deljenje fotografij otrok

Starši na družabnih omrežjih objavljajo in preko aplikacij delijo posnetke svojih otrok. Objava fotografije katerega koli človeka predstavlja poseg v njegovo zasebnost. Starši lahko objavljajo fotografije svojih otrok, vendar jim s tem onemogočajo, da bi sami odločali, kakšen digitalni odtis bodo pustili na spletu. Z vsako objavljeno sliko ali video posnetkom otroka izpostavimo številnim tveganjem in nevarnostim.

Objava posnetka (fotografije ali video posnetka) otroka na družabnem omrežju razkrije del njegove identitete in jasno pokaže, kako je otrok videti. Posnetek lahko razkrije tudi, kje se zadržuje, s čim se ukvarja, kaj ga zanima, itd. Vse to so informacije, ki jih je mogoče izkoristiti v škodo otroku.  

Tveganja

Z objavo ali deljenjem posnetka dejansko izgubimo nadzor nad njim. Nekatere aplikacije za sporočanja in družabna omrežja si jemljejo pravico objavljene posnetke uporabljati v različne namene brez vednosti uporabnika. To je sicer navedeno v pogojih uporabe, ki jih je treba sprejeti ob prijavi na omrežje, a jih večina ljudi ne prebere in se ne zaveda, s čim so se v resnici strinjali. Takšen posnetek se lahko pojavi npr. kot oglas na družabnem omrežju.

Slike lahko uporabijo tudi tisti, ki sledijo našim objavam. Čeprav gre za zaprt krog ljudi (npr. zaprta skupina prijateljev na Facebooku), si jo vsakdo od teh ljudi lahko shrani na svoj telefon ali računalnik in nato deli z drugimi, javno objavi na spletu, predela … Če lahko do neke mere svojim pravim prijateljem iz fizičnega sveta zaupamo, da posnetkov ne bodo zlorabili, pa se je treba vprašati, ali imamo med prijatelji in sledilci res zaupanja vredne ljudi, ki so iz kroga prijateljev iz fizičnega sveta ali imamo med njimi nekoga, ki smo ga spoznali zgolj preko družabnega omrežja in o njem prav veliko ne vemo. Velika napaka, ki jo marsikdo naredi, pa je, da ima vse svoje objave javno dostopne. To je zelo pogosto na Instagramu zaradi privzetih nastavitev javnosti objav.

Do objavljenih slik otrok lahko pridejo tudi njihovi vrstniki. Med najstniki je veliko spletnega nasilja v obliki zasmehovanja na podlagi fotografij in video posnetkov. Staršem simpatična fotografije otroka v morebiti nekoliko smešnem položaju, je lahko povod za številne žaljive komentarje vrstnikov. Takšne posnetke je mogoče tudi nesramno ali žaljivo predelati. To pa ima lahko na najstnika, ki se že tako težko sooča z izzivi pubertete in odraščanja, uničujoč vpliv.

Na družabnih omrežjih svoje žrtve iščejo tudi različni kriminalci, od prevarantov do pedofilov. Ti se znajo dobro zamaskirati, in jih skoraj ni mogoče prepoznati. Tako imamo lahko nevede med svojimi »prijatelji« ali sledilci kakšnega takšnega človeka, ki smo ga spoznali na internetu in ga dodali med prijatelje ter mu na neki način zaupamo. Tako mu omogočimo ne le dostopa do informacij o nas samih, temveč tudi o otrocih, ki lahko tako postanejo žrtev različnih kriminalnih dejanj.

Za objavo primerni posnetki

Fotografij in video posnetkov družinskih članov, ki bi jih lahko povsem brez tveganj objavili na internetu, ni. Vsak posnetek predstavlja določeno tveganje. Če se že odločimo za objavljanje slik otrok, naj te čim manj razkrivajo o otroku in njegovih navadah. Pri tem se moramo zavedati, da lahko posnetki škodujejo tudi kasneje v prihodnosti (npr. posnetki iz zgodnjega otroštva lahko v najstniških letih sprožijo zasmehovanje).

Slike otrok naj bodo zasebne in naj se ne pojavljajo na internetu. Če se vseeno odločite za objavljanje, potem poskrbite za ustrezne nastavitve varnosti in zasebnosti, da bodo posnetki dosegljivi res samo zaprtemu krogu ljudi, ki mu zaupate.

Najbolj pomembno pa je, da otroka vprašate, ali dovoli objavo in njegovo odločitev spoštujete. S tem mu izkazujete spoštovanje, obenem pa mu omogočate, da svoj digitalni odtis kroji sam.

Praktični napotki za starše: 

Priporočeni videi: 

Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko logo

Arnes MISSSInsafe


Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov

© Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Vse pravice pridržane, razen za vsebine (videi, gradiva, besedila, slike itd.), ki so objavljene pod licencami Creative Commons.